Zanimivi zvočniki

[ak]

Živijo,

Med ugibanjem, kaj bi bil naslednji dober zvočnik zame in moj sistem, sem na netu naletel na Little-Big-Horn (http://www.carfrae.com). Zvočnik ima eno širikopasovno enoto (plus aktiven sub). Ta enota pa ima na zadnji strani horn.





Meni izgleda zelo lepo, toda - ali ima kdo že kake izkušnje s čim takim? Kak zvok ima tole? Kako je s postavitvijo takih zadev (ali rabijo veliko ali malo odmika od zandje stene)?

Kako bi kaj takega špilalo na 60watnih ceveh? Glede na podatke o občutljivosti, vsaj z glasnostjo ne bi smelo biti težav.

AK

[kuzma2]

Verjetno izkušenj pri nas s tem zvočnikom ni ali jih je zelo malo, toda, ker je baziran na osnovi Lowther driverjev- teh pa je pri nas kar nekaj, bi se verjetno dalo potegniti kakšne paralele z ljudmi, ki imajo izkušnje z njimi- vsaj za začetek.

Na njihovih straneh je tudi kopija testa iz HIFI + (UK- 2001) napisana s strani Paul Messengerja.

[Rogouc]

Če je pri tem zvočniku globokotonec aktivno gnan in je samostojno nastavljiv, potem postavitev za zvočnik ni problematična. Namreč, ostali del zvočnega spektra je močno usmerjen naprej, pa bližina zadnje stene ne igra skoraj nobene vloge. So pa pri tovrstnih zvočnikih druge težave. Teoretično gre (če odmislimo globokotonec) za širokopasovni zvočnik, v praksi gre pa za dvosistemca z mehansko-akustično kretnico. Pri nizkih frekvencah namreč troblja odvzema energijo širokopasovcu in jo intenzivno seva skozi ustje troblje. Pri tem prihaja do precejšnjih faznih anomalij zaradi velikih zaostankov signala skozi trobljo ter zaradi mestoma nepravilnega faznega ujemanja s signalom, katerega širokopasovec seva s sprednje strani. No, z nekaj nastavljanja in dušenja troblje se sicer da dobiti dokaj linearen odziv zvočnika, ki pa je v nižjih srednjih koloriran. Po drugi strani pa so morda te koloracije celo dobrodošle. Širokopasovni zvočniki imajo skoraj vedno resonančno ter interferenčno obarvan zvok predvsem v višjem delu spektra, (npr nad 1kHz pri 8' enoti) , pa jim takale troblja dodatno obarva zvok še v področju med npr 100Hz in 1kHz, s čimer doseže dokaj enoten karakter zvoka po večjem delu zvočnega spektra.

Rogouc

[Rogouc]

Še malo slikic.

Pred ?asom sem imel doma ACR103 z 'basovskim backhornom'. Zadeva je bolj majhna, deluje pa. Meritve sem opravil v obi?ajni, dokaj dušeni sobi. Dobre so predvsem za orientacijo, kaj se pravzaprav dogaja z uporabo trobje.



Na tej sliki je meritev opravljena direktno na ustju troblje. Temno modra krivulja je 'gola' troblja, se pravi gole stene brez dušenja, svetlo modra pa je troblja, v kateri so stene ki odbijajo višjefrekven?ni spekter obložene z absorbcijskim materialom. Razlika je ve? kot o?itna. Zmanjšajo se luknje in peaki v spektru, predvsem pa se mo?no stiša neželjeni spekter nad 700Hz, kar prispeva k bolj artikuliranemu zvoku same širokopasovne enote.



Tu vidimo meritev ACR103 opravljeno na razdalji 0.5m. Svetlo modra krivulja je meritev brez troblje (v trobljo je zabasana deka), vijoli?asta krivulja pa je meritev s trobljo. Opazimo lahko dvoje - v nižjem srednjetonske podro?ju se spekter sicer res oja?a, a hkrati postane mo?no neizena?en zaradi faznih interferenc s samo enoto. Tak zvok je seveda zelo obarvan oziroma se re?e, da 'ima svoj karakter'.

Rogouc

[ak]

Hvala lepa za razlago in meritve Rogouc.

Imam pa na to temo nadaljnje razmišljanje:

Pri več-sistemskih zvočnikih pogosto vidimo popraveh raznih faznih zamikov (ali pa različnih hitrostih zvoka pri različnih frekvencah, če poenostavim) s tem, da so zvočniki nekoliko nagnjeni nazaj, kar pomeni, da zvok visokotonca pride do nas kasneje, kot zvok srednjetonca in basovca.

Pri zgornjem zvočniku je ravno nasprotno - širokopasovni zvočnik (torej tudi visokotonski del) je močno porinjen naprej, saj spodnje srednjetonsko/basovsko področje prepotuje celo trobljo, da pride ven iz zvočnika.

Če pri klasičnih zvočnikih nekaj centimetrov zamika enot pomeni razliko, si ne predstavljam, kaj tukaj naredi cel meter daljša pot skozi trobljo. Tukaj ti po moje nobeno dušenje ne more pomagati. Zvok skozi trobljo bo enostavno prišel do poslušalca kasneje kot zvok direktno iz membrane. In ta zamik zna biti kar konkreten. To pa po moje ne more biti lepo in prav.

AK

[kuzma2]

To je eden od problemov več sistemskih hornov. Da zvok deluje homogeno jih je potrebno poslušati z večje razdalje. Ker je zvok usmerjen je to lažje dosegljivo kot pri klasičnih zvočnikih, ki sevajo širše. V večini primerov konstruktor izbere takšne pogoje delovanja enot in kretnic, da se na neki izbrani razdalji fazni zamiki čim manj poznajo. Pri veliko zvočnih omaricah je to nekje okoli 3 m. Za večje horne pa večja razdalja. Konkretno pri omenjenih zvočnikih, je seveda problem drugje.

Zato horni dobro zvenijo z posnetki posnetimi od zelo blizu, po domače povedano" mikrofon pred usti" in pevčev glas je velik kot cela soba. Tu je fazni efekt manj opazen. Če pa poslušate npr. neko klasiko, kjer je orkester posnet z malce večje razdalje, pa zvok ni več tako impresiven in se lahko hitro zvok izgubi. Seveda to ni edini pogoj in vzrok , da stvar tako ali drugače igra.

[akacjan]

Pa vendar !!!!! tudi sam nisem pretiran ljubitelj hornov,ampak - pri prijatelju Vladu sem slišal sistem z Avantgarde horni,mislim da Duo in moram priznati,da sem slišal zelo zahtevne posnetke z kompleksno informacijo predvajane tako nesramno dobro,da mi je bilo prav nerodno,pred tem sem bil namreč odkrit nasprotnik hornov.Tako pa...če zna nekdo skupaj zložiti sistem da dela,je to to.
lp
aleš

[Rogouc]

[quote="ak"]Če pri klasičnih zvočnikih nekaj centimetrov zamika enot pomeni razliko, si ne predstavljam, kaj tukaj naredi cel meter daljša pot skozi trobljo. Tukaj ti po moje nobeno dušenje ne more pomagati. Zvok skozi trobljo bo enostavno prišel do poslušalca kasneje kot zvok direktno iz membrane. In ta zamik zna biti kar konkreten. To pa po moje ne more biti lepo in prav.

[Rogouc]

Pa še nekaj - ?e slu?ajno kdo ho?e vedeti, kako izgleda, ko 'velik' konstruktor ne razume niti osnov tematike, kaj šele zgoraj zapisanega, naj poškili na 'en drug' forum. Kogar to ne zanima (upam da ve?ine), naj se s tem ne obremenjuje...

Rogouc

[ak]

Kako je to pri dvo ali več sistemcih s kretnicami si načeloma čisto dobro predstavljam. Kretnica pač obrača (ali vsaj zamika) fazo glede na frekvenco in to je v prostoru dejansko razlika med časom, ko vrh signala pri eni frekvenci doseže poslušalca in ko vrh signala pri drugi frekvenci doseže poslušalca. Do tu vse lepo in prav.

Zdaj pa prosim povejte, če sem prav razumel nadaljevanje:
Pri zvočnikih, kakršni so zgoraj, neke elektronske kretnice ni (če se skoncentriramo samo na širokopasovno enoto). Če rečemo, da širokopasovna enota oddaja signal z eno samo frekvenco (recimo en lep sinus), potem bo sprednja stran membrane ta sinus sevala naprej proti poslušalcu, zadnja stran pa v rog, ki bo glasnost te frekvence ojačil in (zaradi poti skozi njega) zakasnil. Vendar bo ta signal že v štartu imel za 180stopinj obrnjeno fazo glede na signal, ki ga seva membrana direktno, ker ga proizvaja zadnja stran membrane.

Tole pa je bolj podobno bas-reflex zvočniku, ki ima bas-reflex votlino oblikovano kot rog. Da tole preračunaš tako, da se bodo različne frekvence ujele tako glede glasnosti kot faze (ali vsaj čim bolj ujele), mora biti pa že kar umetnost. Vsekakor pa mi je ideja širokopasovnega zvočnika precej všeč. Če je tole dobro preračunano in narejeno, zna biti dobra zadeva...

Če pa poslušate npr. neko klasiko, kjer je orkester posnet z malce večje razdalje, pa zvok ni več tako impresiven in se lahko hitro zvok izgubi.

Tudi to sem že videl in sicer v Vklopu na Trio-tih. Jazz (sax+trobenta posneta od blizu) je bi res enkraten, klasika (sicer res nekaj starejša plošča) pa se ni slišala slabo, ampak tudi ne vem kako dobro ne....

OK, vsaj kar se mene tiče, zaključujem to temo (ker danes odhajam za dva tedna na dopust :D :D :D :D :D :D ), ostali pa kar tako naprej.

Vesel sem, da so se brazilsko/španske limonade na tem forumu vsaj malu umirile :wink: .

AK

[kuzma2]

Pri visokotoncu igra pomembno vlogo na "obarvanja zvoka" ne samo globina membrane, temveč pri višjih frekvencah se membrana obnaša precej drugače kot idealna toga membrana in to povzroča veliko majhnih izvorov višjih frekvenc- saj istočasno eni deli membrane gredo naprej, a drugi nazaj in to povzoči špice v spektru, ki jih tudi slišimo. Seveda se to lahko smatra tudi za "lažno extra prezentnost" v zvoku oziroma na ta način gre visokotonec( oziroma vsi zvočniki) višje v frekvenčnem obsegu in je v bistvu ta zgornji del potrebno odrezati.

Sub ni tako enostavno vpasati v sistem četudi ga uprabljamo samo zelo nizko. Namreč , lahko pride nekje do interferenc - seštevanj in odštevanj določenih frekvenc v spodnjem spektru glavnega zvočnika ter frekvenc suba nad njegovim rezom in se nam zgodi, da pridobimo najnižje frekvence ( 20-50Hz) a glavni zvočnik( čeprav nič rezan) ima manj zgornjih basov in dobimo namesto definiran bas z dodatkom najnižjih frekvenc, samo nedefiniran bas z boom basom spodaj.

Zato je pomembno, da je sub dober, ter dobro pozicioniranje v sobi- kjer bo ta efekt najmanjši in dobra integracija največja. Eno je pozicija glede na zvočnike, drugo pa je glede na stoječe valove- ni enostavno.

[kuzma2]

Kar se tiče debat , ki jih Ak omenja pa tale zgodbica:

Ko se ljudje v gostilni srečujemo javno ob svoji mizi je prijetno in informativno debatirati o čemerkoli in izreči karkoli, če je na nekem nivoju. Zato ni vljudno, da družba pri sosednji mizi prisluškuje in vedno negativno kritizira vsako besedo, ki jo izreče naše omizje in je itak ne razumejo v celoti. Tako, kakor tudi mi ne komentiramo debate njihovih strokovnjakov o gradnji brvi, čeprav že obstoja most.

[quote="ak"]Zdaj pa prosim povejte, če sem prav razumel nadaljevanje:
Pri zvočnikih, kakršni so zgoraj, neke elektronske kretnice ni (če se skoncentriramo samo na širokopasovno enoto). Če rečemo, da širokopasovna enota oddaja signal z eno samo frekvenco (recimo en lep sinus), potem bo sprednja stran membrane ta sinus sevala naprej proti poslušalcu, zadnja stran pa v rog, ki bo glasnost te frekvence ojačil in (zaradi poti skozi njega) zakasnil. Vendar bo ta signal že v štartu imel za 180stopinj obrnjeno fazo glede na signal, ki ga seva membrana direktno, ker ga proizvaja zadnja stran membrane.

[Dare Rutar]

Pa še nekaj - ?e slu?ajno kdo ho?e vedeti, kako izgleda, ko 'velik' konstruktor ne razume niti osnov tematike, kaj šele zgoraj zapisanega, naj poškili na 'en drug' forum. Kogar to ne zanima (upam da ve?ine), naj se s tem ne obremenjuje...

Rogouc

To je itak vzorec njegovga komuniciranja. Pljuvanje brez argumentov, ker jih pa? nima, ker enostavno NE ZNA. Ko bi videli, kako so ga osramotil na nekem tujem forumu, ko so debato, ki jo je on sporovociral usmerili v elektrotehni?no smer. Izkazalo se je, da nima pojma potem se je pa ponižan odplazil pod svoj mosti?ek in u svojem stilu za?el nakladat kako je rastural.

[ak]

Živijo,

vsem, ki ste mi komentirali zgornje zvočnike - hvala lepa.

Pa bom še malo potegnil in razširil tole temo še z eno zanimivostjo: kupujem nekaj, kar bo mojemu frocu predvajalo Telebajske, pa listam JVC-jev katalog. Nenadoma tam zagledam predstavitev lesenih zvočnikov. Zvočnikov z leseno membrano, če smo bolj natančni (ne, ni papirnata, membrana je iz enega kosa lesa).

Baje so uspeli japonci "sprešat" lesene lističe v obliko zvočniške membrane in jo vgraditi v fantastično delujoč zvočnik :shock:

Baje jim je to uspelo po 20 letih raziskav :? , saj so imeli težavo, ko so jim leseni lističi med prešanjem pokali. In nazadnje so ugotovili, da je rešitev v tem, da lesene lističe namočiš pred prešanjem in sicer v sake :shock: . Bumbarji, kaj niso slišali za naš cviček :) . Če bi lesene lističe namočili v našo kapljico, bi bil les mehak ko puter :D :D . Samo bi moral prej cviček razredčit, saj bi se znalo zgodit, da bi membrano sicer razžrlo. :wink:

Bojda je lesena membrana krasna, ker iz lesa delajo tudi klavirje, pa violine,...pa ker se po njej zvok ne širi v vse strani z enako hitrostjo in to preprečuje pojav interferenc in resonanc na sami membrani :?:

Kdo ve, kako bi zvenel kak konkreten podtonec z leseno membrano? Basi bi znali biti morda malo trdi, a :?:


AK