GRAMOFONI

[Kuzma]

V Nemčiji je zelo aktivna AAA -audio analog association- sejem v Dusseldorfu so komentirali na teh straneh v nemščini seveda:
[url]www.analog-forum.de[/url]
glej "spezial>off topic>forum Dusseldorf

[kuzma2]

www.kuzma.si/product_rewiev.php

Lastna hvala-cena mala- link za tiste, ki ne pregledujete angleških strani Kuzme, kjer je naštetih nekaj zadnjih testov in nagrad,ki so jih bili deležni Kuzma izdelki po svetu.

[Gost]

.......................................
....................................... admin

[Gost]

.........................................................
..........................................................admin

[Rogouc]

Zanima me, če obstaja kak določen standard za gain za MC predojačevalne stopnje? Torej, zanima me samo ojačanje signala z MC na MM nivo, brez RIAA ekvalizacije, se pravi, to kar dela npr kak MC transformatorček. A sploh obstajajo kake take ločene aktivne MC predstopnje, al je vedno že integrirano z RIAA ekvalizacijo in ima linijski izhodni nivo?

Rogouc

[kuzma2]

Obstojata dva načina ojačanja signala , ki ga nato peljemo v MM vhod:
aktivni in pasivni.

Standarda za ojačanje kot takega ni, toda za nivo MM občutljivosti je potrebno signal ojačati iz 0.1-0.5mV vsaj na 2-4mV-se pravi 10-20krat ali za vsaj 10-20 dB.

Za pasivnega se uporablja transformator, katerega slabost je , da ne morete spreminjati vhodne priključne upornosti in seveda kvaliteta. Običajno je tako da brez trafota imate premalo ojačan signal igra,ki igra lepo, a nima dinamike. Če uporabite slab trafo imate dinamiko, a maskiran zmazan zvok.

Kot aktivno pa je običajno uporabljeno tranzistorsko vezje kot pred-pred ojačevalnik.


To sta bila včasih zelo običajna načina ojačanja signala. Eden najboljši transformatorjev je bil Expressive Technologies SU-1. Dandanašnji se v večini primerov uporablja gramofonski predojačevalnik, ki je sposoben ojačati signal ter ga s pomočjo RIAA ekvalizacije pretvoriti na nivo linijskega vhoda, ki ga peljemo direktno v predojačevalnik(Nagra,CJ,Manley, Korošec,Groove,Lukaschek,....ki so vsi odlični).

Seveda je tukaj še dodatni strošek kabla, ki pelje signal v MM vhod, ki pa v dobrih sistemih stane lahko več kot sama odjemna doza.

Seveda najcenejša varianta je vgrajen phono vhod v predojačevalnik, ki je sposoben direktno ojačati signal MC odjemne doze. Toda večina MC vhodnih stopenj na predojačevalnikih ima težave s signali z nivojem pod 0.3mV. Če nimate v sistemu dober MC vhod, potem je zvokovno boljša rešitev dobra MM odjemna doza.

[kuzma2]

Prešernov verz: vsak naj si najde sebi najbližjega- meni je všeč -saj veste kateri!

Različni svetovni konstruktorji, ki imajo proizvodnjo gramofonov( in ne izdelavo po principu vsak mesec en prototip) uporabljajo različne konstrukcije. To prinaša razvoj tehnologije, materialov ter sam napredek pri izdelavi in seveda nove ideje ali pa ponovno odkrite.

Nekateri, ki se razumljivo ne spoznajo na vse podrobnosti, seveda laično razmišljao ,kako nekatere rešitve vplivajo na zvok, kot npr. magnetni ležaj, za katere vsak ve , da so elastični- se obnašajo kot bi bila vmes vzmet in pravi magnetni ležaji so vse kaj drugega kot dva magneta,ki omogočata lebdenje.

Dober konstruktor uporablja čim boljše rešitve, ki so bliže njegovemu razmišljanju. Poglejte si npr. tudi podobnosti v avtomobilski industriji ali letalski. Vsi kopirajo eden drugega- kolikor jim lastno znanje in tehnologija ter cena to dopušča ampak to je svetovni razvoj.No pri izdelavi ojačevalnikov je konstruktorju prepuščeno ,samo to , kako izvede ohišje , vezje pa mora pobrati od nekoga drugega.

Toda vsakomur, ki se je kdaj bavil z proizvodnjo , je jasno, da je ideja samo 2-3 % celotnega izdelka. Vse ostalo od izdelave izdelkov na nivoju proizvodnje, rokov dobave, izpolnjevanja naročil, kvaliteta, garancije, .....pa zavzema 98% in nima nobene podobnosti, ko neki konstruktor naredi prototip ali sfrizira neko aparaturo.

V svetu obstoja kar nekaj dobrih konstrukcij gramofonov, ki jih je tržišče sprejelo, ravno tako svetovni tisk.

Zanimive rešitve uporablja npr. Harry Weisfield( VPI), kot je trislojna konstrukcija aluminija+pleksi+aluminij v svojem zadnjem velikem gramofonu. Zelo enako kot npr. Stabi reference gramofon od leta 1990 v subšasijah in celo v krožniku.S to razliko, da namesto enostavnejšega lepljenja uporabljamo vijačenje skupaj, ki daje večje pritisne sile in boljše dušenje.

Včasih je Stabi Ref uporabljal t.i." kvadrat pogon". En jermen je poganjal dve ločeni jermenici in nato drugi jermen s teh jermenic sam krožnik. Toda kasneje se je izkazalo, da podaljšana pot pogona od motorja do krožnika upočasni dinamičnost pogona in je bil ta pogon zamenjan z na prvi pogled enostavnim pogonom, ki pa se obnaša bistveno boljše.

Seveda konstrukcija ležaja z vertikalno osjo in rubinsko kroglico je ostala nespremenjena in se v podobni izvedbi uporablja tudi v največjem gramofonu, ki nosi krožnik mase 24 kg in prvi gramofoni XL se uporabljajo že od leta 1999.

Skratka Stabi refrence gramofon izdelujemo nespremenjenega že 15 let. In glej ga zlomka, pred dvema letoma je bil Analogna komponenta leta v reviji HIFI plus, leto preje pa na Enjoythemusic.

Več prebereš, več veš- če prebiraš pravo literaturo.

PS:Ročica Air line: Analogna komponentav leta v reviji HIFI PLUS, HIFINEW ter IMAGE HIFI. Ja, radi imajo kopije!

[marijan radaljac]

Kakšne prenove je v teku proizvodnje doživljal Stabi 2. Ko sem nekaj let nazaj kupil bazo brez ročke mi je tisti ki mi je gramofon prodal, zatrdil da je bil na gramofonu, pri vas, narejen upgrade v smislu zamenjave (če začnem pri zunanjih zadevah) okovja-"pantov" (sedaj so montirani tisti, ki omogočajo postavitev pokrova v razne položaje. Res pa je da sem pokrov snel že prvi dan. Menjan bi naj bil ležaj za novejšega kot tudi jermenica (sedaj ploščati jermen) in podkrožnik. Kakšen je pravzaprav Stabi 2 danes? Ko sem vas nekoč vprašal ali se splača dodajati zunanje napajanje, ste mi rekli da pravzaprav ne, čeprav je vendale napajanje proklamirano, kot eno od prvih dodatkov k osnovnem izdelku, ko govorimo o upgradeu (ki bi ga še vedno rad izvedel). V enem od postov (se opravičujem a ne vem katerem) ste omenjali prodajo v Sloveniji po tovarniških cenah. Kakšna je cena npr. referenca z referenc ročko danes za slovenskega kupca? Cena napajanja, ki me še vedno zanima? Verjetno bi bil lastnikom vaših izdelkov, zanimiv odgovor v smislu možnosti dodelave ali izboljšav določenih modelov.

[kuzma2]

Vaš gramofon je Stabi 2- če ima ploščati jermen je aktualna verzija.

Napajanje ne priporočam za Stabi S ter star Stabi 1, čeprav ga je tudi možno vgraditi. Toda pri Stabi S, ki je konstruiran špartansko, se cena gramofona kar precej spremeni in se boljši zvok doseže, če se ta denar da v čim boljšo odjemno dozo ali phono predojačevalnik,...Seveda pa napajanje izboljša zvok, ter daje elegantno menjavanje hitrosti.

Za Stabi 2 pa ga-to je tisti tip gramofona, ki ima z zgornje strani štiri gumbe za regulacijo silikonsko dušenega vzmetenja ter nogice s špicami za niveliranje!

Cene v Sloveniji so cca 50% cen v tujini. Veliko Stabi 2 gramofonov je bilo "upgrade " iz okroglega jermena na ploščati, vključno z drugim tipom ležajem. Tak Stabi 2 se dela že od 1994. Gramofon ne zveni nič slabše, če pokrov ostane na bazi.

Več informacij na e mail: kuzma@s5.net

[kuzma2]

Za tiste, ki ne poznajo a vseeno berejo:

Zgodovina Stabi ref:
prvi testi so že bili v revijah po Nemčiji, Vel. Britaniji, Japonski,... v letih 1993-1995.

HIFI PLUS izhaja cca 5 let, internet pa sami veste koliko časa obstoja in ker je Stabi ref še v proizvodnji, so ga lahko šele testirati pred kratkim..

In ne razumem kako nekateri primerjajo mojo skromno proizvodnjo, ki je sposobna" zmetati velike denarje za plačilo testov" zato, da ne bi nič prodal in mi laska , da smo sposobni zmetati milijone(USDjev) za promocijo podobno kot velike založbe in Jackson.

Ali pa je npr. Stabi ref. samo kvaliteten izdelek, ki ga pač po svetu cenijo.

Zanimivo to, da navkljub starosti konstrukcije je še vedno eden najboljših gramofonov-očitno smo ga takrat dobro zasnovali in še bolj zanimivo je to , da to nekatere pri nas zelo moti- le zakaj?

PS: za IZ -Zanimivo je tudi to, da se na tistem forumu stalno omenja neka firma, ki opremlja igralnice- sicer ne vem s čim,razen , ampak kaj ima to veze z vrhunskim avdiom- a te to očitno nič ne moti, da bi to pokomentiral in vprašal kaj imajo bralci od takših hval! Razen, če ne izdelujejo rulet! To naj bi bile pozitivne debate! V avdio svetu se igralništvo samo takrat omenja, ko je CES sejem v Vegasu.

PS: Za tiste, ki bi želeli kupiti Kuzma gramofone po specialni ceni, jo po potrebi dvignemo na nivo svetovnih cen.

[kuzma2]

Glej novice teh internetnih strani v zvezi z Downbeat revijo in Kuzma.Info za tiste"mlajše"-to je ameriška jazz revija, ki obstoja že 68 let.

[kuzma2]

Žal se tukaj nadaljuje ampak tudi končuje debata povezana z pisanjem na nekem drugem slovenskem forumu o meni in mojih izdelkih in je vse skupaj za večino bralcev nerazumljivo in brezveze:

Vse se je začelo ( vsaj tako mislim) s tem, ker je nekdo na marčevskem avdiofilskem srečanju v Vklopu omenil nekega proizvajalca ojačevalnikov v Sloveniji, da ima težave s kvaliteto izdelave. To je bilo omenjeno na tem forumu v kratki reportaži . Nekdo (BH) se je v tem spoznal in začel s taktiko obramba je najboljši napad, z napadi podtikanj in izmišljotinami o meni, tem forumu in mojih izdelkih. Nadaljevanja pa tisti, ki so uspeli slediti vsemu temu itak poznate. Seveda, gre zgodovina malce bolj nazaj, ko se BH ni strinjal s pisanjem o avdio problematiki v prilogi Dela in Dom in se je celo pohvalil, da je on uspel doseči, da rubrike ni bilo več!!! Ampak po njegovih komentarjih so članki izhajali še dve leti, skoraj vsak teden, vsak mesec,… res lep dosežek.

»Svetovni proizvajalec« elektronike ED z direktorjem BH, ki ( je imel nedolgo dva zaposlena) se s svojimi dosežki na področju varnostnih sistemov hvali na lastnem avdio forumu , kako so veliki in vseznalski , istočasno, pa se intenzivno ukvarja z diskreditiranjem po njegovem majhne in nepomembne firme Kuzma d.o.o. , ki deluje na popolnoma drugem področju.

Ne vem zakaj proizvodnja Kuzma gramofonov in zastopanja nekaterih firm v Sloveniji BHja tako moti, da ne zna napisati dva stavka, ne da bi vmes omenil kako so moji izdelki zanič- z izgovorom, da se samo brani ter istočasno da v nič še ves svetovni tisk in firme. Možno je ,da se mogoče mora firma razširiti še na slovensko avdio sceno- da preživi? Je to mogoče eden od načinov kako pridobiti svoj tržni delež?

Resnico si sicer lahko vsak sam ustvari. Na eni strani imamo BHjev forum, kjer se sam razglaša za edino merodajnega, kaj so dobre aparature, ter na drugi strani ves svetovni avdio svet. Res je težko ugotoviti, kdo ima prav.

Nikoli nisem napisal o njegovih izdelkih, da so zanič, da so skrupcalo, da zgorijo, da se je bivšemu lastniku njegove naprave skoraj vžgala dnevna soba, da se njegovi izdelki ne dobijo nikjer izven Slovenije, še na Hrvaškem več ne, da je njegov phono zanič ( rekel sem, da mi ni všeč). Nikoli nisem napisal da se mu pol Slovenije smeje kako je obseden z mano. Da se celo hvali z dvema testoma v isti reviji, kjer je Kuzma izdelek ( Air Line ) bil razglašen za Analogno komponento leta, ki jo zase uporablja tudi urednik teiste revije, ali da drugače mislečim ponuja fizični obračun. Nikoli nisem rekel, da se njegovi izdelki ne vidijo ali dobijo nikjer v svetu. Da zanj sploh nikjer še nikoli niso slišali. Da so ga na nekem svetovnem DIY forumu izključili zaradi samohvale in grobega obnašanja. Nikoli nisem rekel, da si lahko ogledate moč njegove kreativnosti v Pear Audio. Zato ne razumem njegovo obsedenost z FK ,Stabi, CJ in Vikingom. Ali nisem komentiral njegovega omenjanja Ipod in Stabi Ref, ki je sicer iztrgan članka in iz intervjuja z mano v časopisu Financial Times.

Sem pa dobil par namigov , kaj to pomeni s strani strokovnjakov, ki se bavijo s študijem ljudskega obnašanja.

Na forumih lahko vsak pač napiše to, kar hoče, na bralcih pa je, da si ustvarijo svoje mnenje o vsem skupaj.

Zato bom sedaj to energijo rajši potrošil za razvoj nove klasične ročice, ki bo predstavljena zelo blizu igralnic leta 2006 v ZDA.

[Rogouc]

Na forumih lahko vsak pa? napiše to, kar ho?e, na bralcih pa je, da si ustvarijo svoje mnenje o vsem skupaj.

Brez skrbi Franc, vsakomur hitro postane jasno koliko je ura, še posebej, ?e za?ne nekdo zmedeno odgovarjati na vprašanje ki sploh ni bilo zastavljeno ali pa groziti s fizi?nim obra?unavanjem. Saj veš, da je treba imeti vsaj v pesteh, ?e kje drugje manjka 'teže'...

Rogouc

[Rogouc]

[quote="administrator"]
Standarda za ojačanje kot takega ni, toda za nivo MM občutljivosti je potrebno signal ojačati iz 0.1-0.5mV vsaj na 2-4mV-se pravi 10-20krat ali za vsaj 10-20 dB.

[kuzma2]

Na kakšen nivo vhodne upornosti- loading priključiti MC odjemne doze ?Različni avdiofili imajo različna mnenja in izkušnje. Pustimo el. teorijo- saj je znano, da čisti štormarji brez avdio izkušenj nimajo pojma o vrhunski reprodukciji zvoka.

V praksi je impedanca MC od. doz nekje tukaj, če je:

izhodna napetost( 0.1-0.2mV) , impedanca je ranga 3-10 Ohm,

04-0.5mV pa je običajno nekje od 10-30 Ohm

Nekateri vse MC odj. doze priključijo na standardno vhodno upornost 47kOhm. Nekateri grejo čim nižje pod 100 Ohm. Veliko avdiofilov pa se prilagajajo v področju 500-1500 Ohm.

Kako se to pozna na zvoku- seveda , če je sistem zelo dober in nastavitve optimalne glede na odj. dozo in ne na končni zvok sistema:

47kOhm , daje bolj poln, kompakten zvok, kot bi npr. sedeli oddaljeni od simfoničnega orkerstra in bolj slišite celoto.Običajno je kontrola basa najboljša, predvsem pri slabših posnetkih( npr.rock).

100 Ohm daje bolj precizen, zvok z večjim prostorom in detajli, kot bi sedeli zelo blizu orkestra. Izgubljate pa neko homogenost oz celovitost.

Zato je izbira impedance vmes( 500-1500) logičen izbor večine.

Seveda nato nastopi vprašanje, kako se tak zvok vklopi v vaš sistem, okus in sobo. Npr. če imate preveč odprte zvočnike in slabo dušeno sobo, ter poslušate od daleč, je jasno , da boste hoteli bolj zaprt zvok ( 47kOhm) ter izbirali (kar ni prav) VTA malce nižje od optimalnega.