ŽIVA GLASBA

[VCC]

Ko smo bili že ravno pri violinah. Našel sem en zanimiv kratek ?lan?i?, ki nekoliko osvetljuje zvok Cremonskih violin in godal. Prilagam celoten tekst iz revije CE&N založnika ACS, 2. februar 2009. (Chemical Engineering & News - American Chemical Society)
----
CHEMICAL CLUES TO THE STRADIVARIUS SOUND

Scientists have long puzzled over why violins and cellos made by the 18th-century masters Antonio Stradivari and Joseph Guarneri del Gesu of Cremona, Italy, sound so superior to other instruments. Ideas abound: It's the wood; it's the varnish; it's the glue. Joseph Nagyvary, a biochemistry professor emeritus at Texas A&M University and violin maker, has argued for decades that chemical treatments used to protect the wood from worms and fungus are the true source of the famed Cremonese sound. Now, Nagyvary and Texas A&M colleagues Renald N. Guillemette and Clifford H. Spiegelman have new evidence to support that argument (PLoS One, DOI: 10.1371/journal.pone.ooO4245). The researchers used electron imaging, X-ray methods, and other techniques to examine samples from four instruments made by Stradivari and Guarneri, as well as instruments made during the same period in other parts of Europe. The Cremonese instruments "showed the unmistakable signs of chemical treatments in the form of chemicals which are not present in natural woods," the authors report. The chemicals identified include borax, BaSO4, CaF2, and ZrSiO4. Untreated, natural wood might not be the right material for violin makers hoping to duplicate the Cremona sound, the authors suggest.—BH
----

[VCC]

Pozabil sem dodat, da lahko zainteresiranim pošljem originalen znanstveni ?lanek, ki se ukvarja s tem. ?e koga zanima, naj mi pošlje ZSporo?ilo.

Vid

Now, Nagyvary and Texas A&M colleagues Renald N. Guillemette and Clifford H. Spiegelman have new evidence to support that argument (PLoS One, DOI: 10.1371/journal.pone.ooO4245).

[VCC]

Pozabil sem dodat, da lahko zainteresiranim pošljem originalen znanstveni ?lanek, ki se ukvarja s tem. ?e koga zanima, naj mi pošlje ZSporo?ilo.
Vid

No, ve? kot berem tukaj, bolj zanimivo postaja vse skupaj. Poglejmo nekaj insertov iz tega ?lanka:

(a)
Wood samples from the instruments of Stradivari and Guarneri
del Gesu were taken from the interior of the backs during the
repair of cracks when the restorer removed thin shavings of old
wood several millimeter deep from an area approx. 6 to 8 cm2...
...The samples were derived
from the maple backs of the following provenance: (a) a violin by
Stradivari, 1717 CE, (b) a cello of Stradivari, 1731 CE, (c) a violin
by Guarneri del Gesu` , 1741 CE, (d) a violin by Guarneri del Gesu`
from the mid-1730s, (e) a violin by Gand-Bernardel of Paris, mid-
1840s, (f) a viola by Henry Jay from London, 1769 CE...
...For comparisons, we used maple tone
wood from all important European regions such as Bosnia,
Slovenia, Slovakia, Germany and also from southwest China.
(b)
The spectra of the Stradivari violin taken at several
locations show the presence of NaCl well above its natural
occurrence in wood (Fig. 6A). The survey of the ash pellets of both
Guarneri violins revealed a trove of unusual components. A
particular site of the early period Guarneri contains crystals of
ZrSiO4 besides Fe and Cr salts (Fig. 6B). The spectra of the Gand-
Bernardel and Henry Jay instruments (not shown here) revealed
only minor deviations from those of the 11 commercial samples
tested in this study.
(c)
The above results, however limited in the numbers of the precious
specimens, offer the first real insight into the condition of the wood
used by the two greatest violinmakers, Stradivari and Guarneri. It
would be highly unlikely that out of the approx. 800 extant Stradivari
and Guarneri instruments we would have come across the only four
that possess unusual material compositions. All four samples from
the instruments of these two masters have provided evidence of
chemical manipulations.
(d)
According to this analysis, there is no commercial wood that comes
even remotely close to the violins of Stradivari and Guarneri, while
the cello of Stradivari has some similarities to one of the
commercial woods, the Slovenian wood.
(e)
In summary, several lines of evidence suggest that the wood of
the great Italian masters of Cremona was chemically and
physically different from those of the later makers. These new
insights strengthen the case for the postulated chemical/material
paradigm of the Cremona violin [37,38], which posits chemical
manipulations as a sine-qua-non towards the successful reproduction
of the old standards. It follows then that natural wood may not be
a suitable material if the goal is to make violins with the old
Cremona-type tone. This recognition may instigate a major
change in how the commercial wood should be processed and also
in the state of the art of violin-making.

[Marko Puš]

Na pobudo Aleša, ki je obljubil zanimivo avdifilsko izkušnjo, sva s kolegom včeraj odšla v Cankarjev Dom na drugi del koncerta Slovenske Filharmonije v okviru oranžnega abonmaja.

Šlo je za delo Richarda Straussa: Alpska simfonija, op. 64, TrV 233. To simfonijo sem v živo poslušal prvič, zato bi težko dajal ocene o kakovosti izvedbe, ki jo lahko primerjam samo s posnetki, ki jih imam doma. No, meni se je zdela zelo dobra, skladba pa je lahko zanimiva tudi za avdiofile. Takšna množica glasbenih detajlov, prepletanj zvokov in melodij različnih inštrumentov na vseh ravneh glasnosti ter ne nazadnje demonstracija silne moči orkesterskih krešendov, je lahko le v poduk vsakemu avdiofilu, kako še zelo daleč od živega zvoka je reproducirana glasba. Ob taki gostoti in bogatosti timbralnih struktur, dinamičnem obsegu in skrajnih meja glasnosti (decibel meter je nameril tudi več kot 103dB - merjeno na drugem balkonu, druga vrsta), ob hkratni polnosti teles inštrumentov, enovitosti orkesterskega korpusa, do dosega najvišjih in najnižjih registrov (frekvenčni razpon po avdiofilsko), je človek lahko samo ponižen in sanja, da bi vsaj približno tako raven lahko nekoč doživel doma. Zanimva na primer je primerjava najnižjih tonov kontrabasov in orgel (najnižji so se spuščali tam nekje do 35Hz) v dvorani in doma. Domač sistem sicer lahko reporducira te tone z enako glasnostjo (ampak pogosto je to bolj hrup kot reproduciran ton inštrumenta…), prav tako se zdi, da se lahko primerja tudi frekvenčno, absolutno pa živemi zvoku “ne seže niti do kolen” pri načinu podajanja informacij, še posebej ob taki neverjetni lahkotnosti, ki se zdi sama po sebi umevna in popolno ohranjeni definiciji vsakega tona, ali akorda. Doma v najboljšem primeru v omejenem obsegu dobimo eno ali drugo, skoraj nikoli pa obojega…Nekateri sicer trdijo, da je tudi 100W/kanal “čisto zadosti za vrhunsko reprodukcijo” – malo morgen pravim. Tudi 5 kW/kanal najbrž ne bo dovolj, saj ni glavni problem vrhunske reprodukcije v glasnosti. Visoke ravni hrupa, za katerega mogoče nekdo misli da je glasba, je zelo lahko doseči, zelo težko pa je doseči visoko stopnjo “urejenega in oblikovanega zaporedja tonov, zvenov in šumov”, kar je čisto nasprotje hrupa…

Podobne analize bi lahko šle v nedolgled…Ta koncert pa me je spet pripeljal do zaključka (za nekatere že od nekdaj znanega), da, galusova dvorana zvokovno ni nič kaj posebnega. Stara filharmonija je akustično bistveno boljša, čeprav je žal premajhna za velike orkestre in upam, da bodo odgovorni v prenovljeni operi “posodobili” nekoliko temačno, če že ne zatohlo naravo zvoka stare opere…Prestolnica bi si res zaslužila eno vrhunsko koncertno dvorano!

[Marko Puš]

V četrtek in petek 8. in 9. marca bo v CD v okviru oranžnega abonmaja zanimiv koncert. Višek bodo nedvomno Holstovi Planeti, ki jih nisem še nikoli slišal v živo in zdi se mi, da to delo pri nas že zelo dolgo časa ni bilo na sporedu. Končno lahko v živo slišimo klasičen referenčni avdiofilski material (pri meni v izvedbi LA Symphony in dirigenta Zubina Mehte - založba DECCA, reizdaja Speakers Corner) z vsemi atraktivnimi glasbenimi in zvočnimi elementi, ki so cenjeni pri ljubiteljih dobrega zvoka. Širok dinamičen razpon, izjemni krešendi, močni vstopi trobil in orgelski toni najnižjih leg - tam nekje okoli 30Hz na eni strani ter finimi in čutnimi godalnimi pasažami na drugi strani. Dirigiral bo, ko sem videl njegovo ime sem mislil, da je napaka, ampak v resnici bomo lahko videli legendarnega Nevilla Marrinerja, ki je orgomno del posnel za založbo ARGO - sestrska založba DECCE. Komaj čakam...

[VCC]

Živijo!

Holsta smo že slišali leta 2006, poglej tukaj:

viewtopic.php?f=6&t=56&start=30#p1735

Takrat je bil najprej Elgar in Tasmin Little na Stradiavarki, v drugem delu pa Planeti. Z batonom je pa mahal Pehlivanian.
Se pa že strašno veselim petka, devetega, da slišim kakšni bodo planeti po 6 letih.

LP;Vid

V četrtek in petek 8. in 9. marca bo v CD v okviru oranžnega abonmaja zanimiv koncert. Višek bodo nedvomno Holstovi Planeti, ki jih nisem še nikoli slišal v živo in zdi se mi, da to delo pri nas že zelo dolgo časa ni bilo na sporedu. Končno lahko v živo slišimo klasičen referenčni avdiofilski material (pri meni v izvedbi LA Symphony in dirigenta Zubina Mehte - založba DECCA, reizdaja Speakers Corner) z vsemi atraktivnimi glasbenimi in zvočnimi elementi, ki so cenjeni pri ljubiteljih dobrega zvoka. Širok dinamičen razpon, izjemni krešendi, močni vstopi trobil in orgelski toni najnižjih leg - tam nekje okoli 30Hz na eni strani ter finimi in čutnimi godalnimi pasažami na drugi strani. Dirigiral bo, ko sem videl njegovo ime sem mislil, da je napaka, ampak v resnici bomo lahko videli legendarnega Nevilla Marrinerja, ki je orgomno del posnel za založbo ARGO - sestrska založba DECCE. Komaj čakam...

[Marko Puš]

Holsta smo že slišali leta 2006...

Najbrž sem takrat smučal. Ampak šest let je pa malo dolga doba...Špeherezado na primer, lahko včasih slišim tudi dvakrat na leto...

[Marko Puš]

No, pa sem dočakal in sem absolutno navdušen. Pa ne toliko nad zvokom, čeprav je bil tudi ta navdušujoč, izvedba je bila zame namreč fenomenalna, Sir Neville Marriner pa pri svoji 88-letih samo navdušuje. Kaj je naredil z našimi filharmoniki je zame po številnih razočaranjih v preteklih letih, neverjetno. Kvaliteta izvedb vseh treh del je bila na svetovni ravni, orkester je deloval neverjetno skladno, uigrano, začetki in konci tonov so bili popolni, brez prehitevanj ali zamujanj posameznikov ali sekcij, godalne pasaže tako pri Haydnu in Webernu, kot Holstu so bile na ravni izvedb dunajskih filharmonikov, razlika je bila samo v kakovosti inštrumentov. Itn, itn, mene (pa tudi mojo boljšo polovico) je koncert navdušil in napolnil z nekim notranjim zadovoljstvom, kot to uspe samo takim dogodkom. Tega občutka niso pokvarili niti nekajkratni kiksi dveh mladih rogistov... Ah, saj sta še mlada, Aleš pa pravi, da je tisti del izjemno težko odigrati...

Tak koncert pa je dobro doživeti tudi iz avdiofilskega stališča, predvsem zaradi poučne reference najnižjih tonov. Najnižji orgelski toni so bili mogoče celo nekaj pod 30 Hz. Sedel sem nasproti orgel na prvem balkonu in vsi toni so bili lepo razviti in jasni. Čudovito.

Pa še nekaj. Sir Neville Marriner je legenda, pa vendar je tako normalen, nič se ne gre, nobene ekstravagance ipd. Taki so zares veliki ljudje.

[Rogouc]

Neverjetno. Vsaj zame. Namreč, včerajšnja (petkova) izvedba ne bi mogla biti dlje od Markotovega opisa četrtkove izvedbe. Tista dva hornista sta TRIKRAT zapored naredila isto napako na ISTI način. Neko izgovarjanje na težek komad je zame b***s***. Eden od njiju je očitno igral prav, ta drugi pa konstantno narobe. Bi rekel da slabo opravljena domača naloga. Pa ko bi vsaj ostalo samo pri tem. Žal je bil to šele začetek. Zelo veliko vstopov je bilo invalidnih, še posebej pri Webernu, ko so se posamezni člani kar izgubljali in niso bili prepričani kdaj naj vstopijo. Marriner se je več kot očitno trudil jasno pokazati kdaj kateri vstopi, ampak za naše talente je to očitno premalo. Morda bi pomagal elektrošoker, ali pa kot mi je predlagal Vid - za vsak kiks bi jim morali trgati od plače, pa bi se hitro poznalo. Sem se tolažil, da bo tekoči Holst delal filharmonikom manj težav, pa sem se žal zmotil. Cvetke so bile posejane po dolgem in počez. Za grand finale pa so poskrbele pevke, ki so zastrigle s tonaliteto in se z orkestrom nikakor niso uspele ujeti. Pred leti sem poslušal Holsta v enaki kombinaciji, pa je bil finale izveden neprimerno bolje in zelo impresivno, z res vrhunskim fade-outom, tole pa ni bilo vse skup nič.

Če kdo ni opazil - sem grozno razkurjen. Za karte, varuško, parkirnino,... sem vrgel krepko preko 100 evrov, ampak če bi vedel da bo rezultat tako beden, bi to raje pokuril za eno dobro večerjo, ba za svoj denar vsaj kaj dobil...

A.

[VCC]

Neverjetno. Vsaj zame. Namreč, včerajšnja (petkova) izvedba ne bi mogla biti dlje od Markotovega opisa četrtkove izvedbe.

Se kar strinjam z Andrejem, tudi sam sem ostal kar malo poklapan. Kar se vstopanja tiče, je pri Haydnu še šlo kar v redu, pa saj je zadeva metronomsko natančna in tukaj težav naj ne bi bilo. Jezusmarija rogista! KRIMINAL! Mi je kar hudo, da je moral Marriner to, oprostite, sranje poslušat dvakrat zapored... Najbrž je tisti trikratni pasus res zahteven, ampak lepo prosim. To se najprej doma zvadi, al pa rečeš ne gre, dajte enga not ki to zna... Mogoče bi moral dirretore Damjanovič malo bolj na rogiste gledat kot pa na bodoče instant TV talente. Pha.

Webern je bil najbolj razmontiran od vsega skupaj, tukaj se je pa res boleče videlo, kako se dirigent trudi stvar speljat, pa ni šlo. Če se malo pošalim, za naslednjič priporočam uporabo "cow-prodderja" namesto battona. Sicer je pa Webernovo delo meni zelo všečno..

Planeti so bili meni sicer v skupnem zelo všeč, ga je pa en pozavnist tako v mimo pihnu v enem stavku, da joj.

Pa da ne bo vse črno, pustimo kikse na strani; Planete imam strašno rad in sem jih preposlušal v precej različnih izvedbah (CD, LP pa še SF pred 6 leti), pa se mi zdi da je Sir Marriner vsaj zame pridelal najlepšo interpretacijo kar sem jih kdaj slišal. Mars je bil odličen v tempu, ne prehiter (kot na primer H v Karajan - berliner) ravno prav grozeče valeč tempo, celo malo počasnejši kot sem vajen. Super. Pa v splošnem je orkester prezentiral neko tako valujočo "dihajočo" energijo skozi cele Planete, kar je mene najbolj prevzelo. Ne vem ali gre morda za namenske minorne oscilirajoče spremembe v dinamiki ali tempu - predvsem po moje v godalih, ali pa kaj čisto drugega - ni bilo mehanično, kinetično ampak nekako živo in organsko. Krasni so bili tudi fortissimi (recimo v Marsu, Jupitru, Uranu), ki so bili res zelo glasni, meni izvedbeno najvšečnejši stavek pa je bil Saturn. Krasno. Edino zbor ga je pa na koncu koncev res pokronal, kot pravi Andrej.

Zdaj se mi pa zastavlja vprašanje za milion. Prosim vpletene za pomoč pri razjasnitvi, tukaj predvsem mislim na Franca, kot četrtkovega poslušalca (se mi zdi) in pa Aleša kot insajderja (če lahko kaj pove delno javno na forumu).
Kako to, da sta četrtkova in petkova izvedba tako različni? Predpostavim seveda da Mare ni bil totalno odpustljiv in da z Andrejem nisva bla totalno preveč kritična. Kje je keč?

Vid

PS: za Maretov post, v zvezi z orglami: CDjeve orgle imajo basovski stop tud 32' (Praestant 32 - 32 čeveljska piščal - cca 9 m), ki pridela v tonu C, če se ne motim 16 Hz. Kaj od tega je bilo uporabljano sicer ne vem, je pa bil bas iz orgel se mi zdi precej pod 30 Hz.

[administrator2]

Žal imam samo modri abonma.

[akacjan]

Rogouc, a ti lahko refundiram stroške za duševno prikrajšavo iz lićnog fonda ???

[Marko Puš]

PS: za Maretov post, v zvezi z orglami: CDjeve orgle imajo basovski stop tud 32' (Praestant 32 - 32 čeveljska piščal - cca 9 m), ki pridela v tonu C, če se ne motim 16 Hz. Kaj od tega je bilo uporabljano sicer ne vem, je pa bil bas iz orgel se mi zdi precej pod 30 Hz.

Ja bemti, bom moral enkrat izmerit te tone, da se prepričam, do kod gredo moji zvočniki...

Glede izvedbe pa tole. Po moje so izvedbe vedno boljše ob četrtkih, čeprav Aleš pravi drugače. "Premiera" je pač premiera in to dejstvo deluje tudi na podzavestni ravni in pozitivno vpliva na glasbenika. Če pa kdo naslednjič popravi kakšen kiks, to še ne prispeva h kakšnemu posebnemu umetniškemu presežku, zato sem sam odpustljiv do napak glasbenikov, če niso prepogoste jasno. Je pa seveda možno, da se glasbenik pri drugi izvedbi še bolj potrudi, ampak jaz trdim, da je prvič pač prvič in vse najboljše stvari se zgodijo samo enkrat - prvič. So pa vedno izjeme...Sicer pa tistima dvema hornistoma očitno ne bi pomagalo četudi bi imeli koncert še dvakrat. Ne morem verjeti, da sta iste napake delala tudi v petek.

[akacjan]

Hm, takole ! po pljunkih vseh barv, sem se danes v službi malo pozanimal, kako je bilo v čet. in petek na prvem delu koncerta. Sam sem igral samo drugi del ( če kdo ni opazil ). Takole mi je povedal moj dobri prijatelj in kolega Matej Šarc : res je bila žal nesrečena izvedba Haydnove simfonije s strani horna - kot vemo, je horn instrument in zvočnik z največjim izkoristkom... žal tudi napak. Na tem mestu pač profi ve, kaj je extremno težko in zna to pravilno oceniti. Verjamem, da je to navadnemu konzumentu nepredstavljivo. Se je pa Matej iskreno nasmejal nebulozam o Webernu in seveda kasneje o Holstu. Tukaj, moram pa opravičit moje forumaške kolege, ki jim je poznavanje enega največjih predstavnikov druge dunajske šole Weberna - španska vas - kar je razumljivo. Žaljenje izvedbe, ki je bila po oceni insajderjev in rednih obiskovalcev naših koncertov neoporečna, je pač stvar vsakega pozameznika....Pozavna je na koncu Marsa uletela v prazen prostor - ne po svoji krivdi. Tudi tukaj je laiku težko objektivno ocenjevati zakaj....poznavalec bi opazil, da se je zadeva sesula že najmanj deset taktov prej (in tisti z pozornim očesom - tudi zakaj). Ob tem nastane v skupini stotih ljudi nepopisna panika, kajti, ko se sesuje pulz, ne veš več kje je zgoraj in kje spodaj in se rešuje vsak kot ve in zna....krivca za to, vam seveda ne bom povedal....
lp
A.

[VCC]

PS: za Maretov post, v zvezi z orglami: CDjeve orgle imajo basovski stop tud 32' (Praestant 32 - 32 čeveljska piščal - cca 9 m), ki pridela v tonu C, če se ne motim 16 Hz. Kaj od tega je bilo uporabljano sicer ne vem, je pa bil bas iz orgel se mi zdi precej pod 30 Hz.

Ja bemti, bom moral enkrat izmerit te tone, da se prepričam, do kod gredo moji zvočniki...

Sem pogledal v partituto Planetov (ja, stric Gugl najde tudi to na spletu...) in je vsaj v stavku Saturn zapisana uporaba orgelskega pedala 16 ft and 32 ft; devet taktov pred koncem pa pride tudi spodnji C, kar pomeni tistih slavnih 16.35 Hz.

Lep vikend!