Napisal/-a kuzma2 » Če Maj 26, 2005 8:29 am
VRTILJAK V BUTALAH
Butalci so bili vedno veseli in ponosni ljudje. Radi so tudi hodili v mesto na sejem, kjer so se zabavali in najrajši so se vrteli na velikem vrtiljaku. To je bilo vsem zelo všeč. Le poceni ni bilo in malce daleč.
Bližale so se ponovne volitve župana. Sam župan je razmišljal, kako bi prepričal Butalce, da bi ga zopet izvolili. Namreč, to je bila dobra služba brez velikih obveznosti in stresov, le vedel je da tudi veliko ni naredil za Butale, še celo za nov Gasilski dom je imel edino zaslugo, le to, da ga je odprl.
Zato je prišel na briljantno idejo. Naredili bodo v Butalah lastni vrtiljak. Na butalskem svetu je prišel z idejo na plan, da bi imeli lastni vrtiljak, ki bo najboljši in večji kot v mestu in se bodo lahko vozili po mili volji. Sami ga bomo zgradili, vsak bo nekaj prispeval, potem bo pa vožnja zastonj. Nekateri so spraševali, koliko bo to stalo, a župan jih je prepričal, poceni bo, saj ga bomo sami naredili. Vsi bomo delali zastonj in brez zaslužka. Ustanovili so Odbor za vrtljive zadeve, ki se je začel redno sestajati v posebni sobi v šoli.
Ideje so kar deževale, kako velik, plastičen, lesen, kovinski, rdeč, v katero smer naj bi se vrtel. Župan je bil vedno bolj zadovljen.Bodo če pokazali tistim v mestu kaj zmorejo. Obljubljal je, da ko bo to uspešno, bi jih lahko izdelovali in prodajali. Tako jih je navduševal, da so že kar videli miljone. Butale se bodo razvile in postavile ob bok svetovnim vasem. Ideja je začela dobivati svojo podobo. Vsak, ki je hotel biti zraven, je moral prispevati začetnih 100 EUR. Sčasoma so župan, kovač , mesar ter lokalni mizar začeli idejo pretvarjati v načrte in počasi so začeli dele izdelovati. Največ butastih idej je imel župan . V vse se je vtikal, na vse seje spoznal. Skeptike so navdušeni hitro prepričali, da nimajo prav, ko ne verjamejo v uspeh. Ugotovili so, da morajo nekatere dele dati izdelati v mesto, nekatere bodo morali kupiti celo v tujini. Toda, ideja o lastnem vrtiljaku je vse navduševala. Največ energije so potrošili za izbirom imena. Bilo je ogromno idej , od butenjak, vrtilon, samokol, turnovil, špilringel, letaljon, ampak na koncu so izbrali ime , ki ga je predlagal župan skoraj poimenoval po sebi " Samobutl".
Vsi butalci so komaj čakali, da bodo imeli lastni vrtiljak in ne bo potrebno zapravljati denarja v mestu. Tako niso imeli težave zbrati še dodatnih 500 EUR ter razlagati vsem ostalim butalcem zakaj zamude, da pač so se pojavile spremembe, ampak na koncu bo vse to še bolj fenomenalno.
Tudi blagajnik je od navdušenja nehal spraševati , kako bodo te posle legalno spravili skozi občinsko blagajno in davkarijo, saj se je denar zbiral kar tako, ravno tako plačevanje je bilo pod roko.
Deli za vrtiljak so počasi prihajali in v garaži gasilskega društva je počasi nastajal obris bodočega vrtiljaka. Nekatere dele so morali ponovno narediti, ker niso šli skupaj, ampak nove ideje in potrebe za nov denar je župan s svojim navdušenjem in prepričevanjem vseh butalcev reševal sproti.
Prišel je dan , ko ga bodo predstavili v posebne namene organiziran sejem. Sam vrtiljak je bil lep in velik. Lepo se je svetil. Vsak sedež je imel svojo tablico z imenom vsakega butalca. Vrtiljak je imel ozvočenje in glasba se je razlegala naokoli. Namreč župan je bil včasih električar in je bojda kar sam iz lastnega žepa naredil ozvočenje. Strošek za vrtiljak je narastel na 1000 EUR po osebi, ampak kaj je to v primerjavi z vsakodnevnim veseljem in biti prepričan, da imaš najboljše na svetu.
Vrtiljak se je napolnil in zavrtel. Glasba je igrala, ljudje so ploskali, tisti na vrtiljaku so vriskali od veselja. Skratka popoln uspeh.
Toda, že prvi dan je padel jermen dol. Polomila se je še stranska os. Vrtiljak se je ustavil. Iz Butalskega proračuna so vzeli denar in to na hitro popravili. Toda čez nekaj dni je crknil motor. Iz ležaja je stalno smrdelo. V dežju je začela barva kapljati iz konstrukcije. Olje je začelo puščati. Težave so se kar vrstile. Enkrat se je vrtel naprej, drugič nazaj. končno je vrtiljak obstal in ljudje so samo strmeli v Samobutl.
Župan je poskušal s pozitivnim pristopom prepričati Butalce, da , če vsak da še dodatnih 100 EUR bodo odpravili vse težave.
No, seveda sedaj mu nihče več ni verjel.
Naenkrat se je nekaj zabliskalo, počilo, zakadilo in vrtiljak se je malce zavrtel, nato ustavil in plameni so švignili nekje iz sredine vrtiljaka. Kmalu je vse zajel velik plamen in videl si zelo razočarane butalce.
Butalci so zopet začeli hoditi v mesto na vrtiljak in po tihem računali. Ena vožnja je stala 1 EUR v mestu, za naš vrtiljak smo dali toliko kot za 1000 voženj in samo po enkrat smo se peljali.To je bila draga izkušnja, a poučna.
Butalci so veseli in ponosni ljudje in so dalje modrovali. Da , draga izkušnja, a vsaj sedaj cenimo kaj je to vožnja z res dobrim vrhunsko narejenim vrtiljakom v mestu in so bili županu hvaležni za tako še eno butalsko izkušnjo. Ugotovili so, da samo navdušenje nad nečim še ni dovolj, da potem to tudi ustvariš. Nikoli več se ne bodo dali kar tako enostavno prepričati z lepimi besedami in obljubami. Spomnili so se starih besed, tako lepo je govoril, kot da bi rožce sadil. Jeza nad županom je narasla in mu bodo že pokazali ,kako se njih vrti.
Župan – sedaj bivši župan, pa je že preje potihoma pobral ostanke svojega ozvočenja in seveda denar, ki ga je vzel pri izdelavi vrtiljaka in se preselil v mesto. Postal je vodovodar.
FK
