Dare Rutar napisal/-a:Na papirju je DSD sigurno superioren, kako je pa v praksi? Kaj si pa poslušal, s ?im si primerjal da tko misliš?
Emmm, ja, standarde med seboj je najlažje primerjati na predvajalnikih, ki vse to znajo brati. To sem poslušal na enem Onkyo multiplayerju (ne vem oznake, je bi pa to predlani najdražji model). Primerjal sem s Telarcovimi platami - ?ajkovski: 1812, ki je posneta v vsem možnih formatih, ta druge 'vseformatne' plate se pa ne spomnim. V stereo na?inu razlike še niso bile tako velike. CD je napram SACDju igral zelo 'na debelo', z nekako neprijetno izbuljenim višjesrednjetonskim spektrom. DVD-A je bil sicer boljši kot CD, ni igral tako na debelo, niti niso srednji 'ven štrleli', se pa ni mogel primerjati z SACD zvo?no sproš?enostjo in zra?nostjo, poleg tega pa so pri DVD-A hoteli it visoki malo na živce. Šok je bil multikanalni SACD. To je pa res za dol past. Ta zvok nima prav nikakršne zveze s surround zvoki ali DVD ve?kanalnimi posnetki. Zvok je bil povsem pristno dvoranski in je za?el risat dvorano, v kateri je bilo delo posneto v vseh dimenzijah. Glasovom zbora se je dalo slediti 'po stropu' ko so se mi zlivali za hrbet. Noro. Prvi? se mi je zgodilo, da sem bil pri poslušanju posnetka tako naježen, kot na živem koncertu. Ko sem preklopil nazaj na stereo, je bilo huje, kot ?e stereo preklopiš na mono...
Aja, stružnica. No, saj stružnica fino špila. Nikakor ji ne morem o?itati umetnosti (neživljenskosti) zvoka, kot je to pri CDju in deloma po mojih izkušnjah tudi pri DVD-Aju, ima pa zvok z vinila vedno koloriran zvok. Žal. Manjka mu CDjevske korektnosti. SACD pa združuje LPjevo življenskost in CDjevo nepopa?enost. Kaj ?eš boljšega. Škoda edino, da se SACD nikakor no?e prijeti in se zna zgodit, da bo crknil...
Rogouc