I. DEL
Nič novega ne bom napisal, če rečem, da so prostori, v katerih poslušamo glasbo nabolj pogost najšibkejši člen avdio verige in nič novega ni, če rečem, da je bolj malo srečnežev, ki imajo dobro poslušalnico, še manj takšnih, ki imajo poseben prostor za poslušanje glasbe. Pustimo ob strani dilemo, ali je za dober partnerski odnos in družinsko srečo sploh primerno, da imamo poseben prostor za poslušanje glasbe. Dobra soba za poslušanje glasbe pa nedvomno bistveno olajša sestavo dobrega sistema in odločilno pripomore k povečanju užitka pri poslušanju glasbe. Seveda pa se zatakne pri definiciji dobrega prostora. Eni zagovarjajo svetle, čim manj tretirane prostore, drugi spet čim bolj zadušene, tretji prisegajo na difuzijo, četrti izključno na »naravne predmete in materiale«...itn. V resnici je do željenga cilja možno priti po različnih poteh in v nadaljevanju bom opisal svojo.
Imel sem veliko srečo, da sem več kot deset let živel v čudovitem starem meščanskem stanovanju v centru Ljubljane, kar pomeni, da je bila dnevna soba, v kateri je deloval moj takratni sistem relativno prostorna in kljub (samo na papirju) ne ravno idelanim meram (5.15 x 4.70 x 3,30m), je bil zvok odličen že brez akustičnih pripomočkov. Seveda sem preizkušal razne stvari, vendar sem na koncu uporabljal zgolj in samo nekaj manjših dušitvenih korektur na mestih prvih odbojev, pa še te ne vedno...
Za pravo perspektivo kratek medklic – Po 35 letih ukvarjanja z avdiom sta mi v posebnem spominu ostala samo dva sistema. Ok, mogoče trije, če štejem še kakšno kombinacijo pri Francu doma... Prvi je bil sistem Branka Božića pri njemu doma v Londonu (Kuzma/Benz Micro/Zanden/conrad-johnson/Karan/Cardas/Avalon) in MBL sistem na sejmu v Munchnu v zadnjih nekaj letih, ki je baziral na X-Treme zvočnikih ter hišnih izvorih zvoka in elektroniki. O MBL sistemu sem pisal v poročilu iz sejma v Munchnu (http://stildom.si/forum/viewtopic.php?f=6&t=401), zato se ne bi ponavljal, londonski sistem pa je imel name globji vpliv. Čeprav je bil takrat zame praktično enako nedosegljiv kot je sedaj MBL-ov, vsaj zdelo se mi je tako, pa je bil še vedno drastično cenejši in sanje, katere sem lahko na svoje lastno presenečenje, v nekaj letih uresničil. Ta sistem, ki ga vidite na prvi sliki, je bil (kot celota) najboljši sistem, ki sem ga v svojem življenju slišal. Tega ne omenjam zaradi kakšnega postavljanja pač pa zato, ker kaj takega nikoli prej ne bi mogel reči za katerikoli sistem, ki sem ga imel doma. Vedno je bil kje drugje kakšen, ki mi je bil še bolj všeč in še danes, ko poslušam razne sisteme, imajo nekateri posamezne izstopajoče kvalitete, o katerih lahko samo sanjam, vendar to v ničemer ne spremeni moje ocene. Važna je celota.
Kakorkoli, zakaj je vse to pomembno? Ker takega zvoka enostavno ne bi bilo brez podpore akustično adekvatne sobe. H kakovosti zvoka je torej prispevala tudi soba s svojimi debelimi zidovi iz opeke, stropom in podom iz lesa in izolacijo iz savskega proda ter trstike in v tistem obdobju (predvsem med 2005 in 2010) so bili dnevi odprtih vrat, ki sem jih relativno pogosto prirejal (praktično ob vsaki večji spremembi v mojem sistemu), nabolj prijetni trenutki druženja z mojimi avdiofilskimi prijatelji in znanci. Hkrati se mi zdi, da sem velikemu številu ljudi iz Slovenije, Hrvaške pa tudi od drugod, lahko zelo nazorno predstavil in argumentirano branil stališče, kaj je zame v avdiu High-End oziroma mogoče točneje, kje se začne.
S časom so se prostorske potrebe moje družine povečevale in selitev v novo stanovanje je bilo samo še vprašanje časa. Stanovanje v katerem bivamo zadnja tri leta je večje, bolj zračno, svetlo...itn, vendar je stavba v glavnem narejena iz železobetona. Kot je splošno znano, ta material ni idealen v akustičnem smislu in tudi z opekami pregrajeni prostori niso dosti pomagali. Ko sem sistem priključil v novi dnevni sobi sem bil šokiran. Ločen, samo avdio sistemu namenjen električni tokokrog, ni prav nič pomagal. Tako dobesedno zanič zvoka nisem pričakoval in vse skupaj me je spominjalo na neuspešne sejemske predstavitve. Katastrofa! No, kaj pa zdaj? Po nekajmesečni žalosti in obupu (nič ni pomagalo k boljšemu zvoku, prav nič!) in vsemogočih črnih scenarijih, sem se odločil, da je treba narediti kar se pač da, prostor urediti čim bolj brezkompromisno in če tudi po vsem tem ne bo nič bolje, sledi selitev ali prodaja sistema. Ja, tako daleč je to šlo. Sledili so pogovori s prijatelji in znanci, ki nekaj vedo o akustiki in iskanje primernega svetovalca oziroma firme, ki se s tem že dolgo vrsto let uspešno ukvarja. Ameriški Rives Audio (http://www.rivesaudio.com/) se mi je zdel dober izbor, tudi zaradi razumne cene. To podjetje, ki nudi predvsem usluge na področju svetovanja in načrtovanja prostorov za poslušanje glasbe, aplikacij samih pa ne izdeluje ali prodaja, mi je v pol leta naredilo spodbudne načrte za akustično ureditev in veselil sem se namestitve številnih aplikacij: velikega ovalnega reflektorja na steno za zvočniki (napolnjen s stekleno volno), pa RPG BAD panelov (Binarni Absorbcijski Difuzor) ali RPG Hemifuzorjev (preveč grdi za dnevno sobo!) na stropu in na mestih prvih odbojev, REAL Traps Mondo Traps bas trapov v kotih in pa Hunter Duglas Duette zaves (podobno kot plise vendar, če jih pogledamo v prerezu imajo obliko čebeljega satja tako, da so precej bolj učinkovite kot klasičen plise), preko oken. Takole naj bi vse skupaj izgledalo.
Veliki ovalni reflektor je izdelal mizar, ki je tudi sicer naredil pohištvo, ostalo sem kupil v ZDA ali Angliji direktno pri proizvajalcu. Žal nimam fotke s prav vsemi aplikacijami, tale spodaj je bila narejena po namestitvi prvih treh BAD panelov na strop. Plise zavese so skrite v posebnem in samo za to narejeni odprtini nad okni.