SLOVENSKA PROIZVAJALSKA SCENA

[Marko Puš]

To temo odpiram za opise slovenske proizvajalske scene, predvsem za nove proizvode, proizvajalce, njihovo udeležbo na mednarodnih prireditvah in podobno.

[Marko Puš]

V zadnji številki revije Stereophile sem v poročilu Paula Messengerja s Hi-fi sejma v Bristolu prebral, da je videl tudi nov slovenski CD predvajalnik z imenom Edgar...Če se ni zmotil v državi in je mislil Slovaško, me prav zanima, kaj bi to lahko bilo... Kakšna ideja?

[kuzma2]

Google pokaže firmo na Slovaškem.

[Marko Puš]

[quote="administrator"]Google pokaže firmo na Slovaškem.

[Marko Puš]

V sredo 22.6.2011 bo v trgovini VKLOP predstavitev slovenskih zvočnikov SoulSonic Impulse. Kaže, da bo demo precej zanimiv. Že včeraj sem namreč prisostvoval postavitvi in prvemu poslušanju, ki je bilo zelo obetavno. Že po nekaj minutah (kljub povsem neogretemu sistemu) je bilo jasno, da je to zelo poseben zvočnik in prvi po mojem vedenju, ki v spodnjih registrih ni potenciral težavnosti velike demo sobe v VKLOPU. Sicer je bil zvok zelo odprt, zračen in velik. Nekolikšnja prominenca zgornjega srednjetonskega področja, po domače dretje, pa bo s časom verjetno izginilo. No, bomo slišali...

Ob tem moram dati Miru priznanje za trud, predvsem pa za pogum, da svoje izdelke premierno pokaže kar v Vegasu. Ta nastop je bil očitno tudi velik uspeh, če upoštevamo dejstvo, da ni prav veliko novih proizvajalcev (predvsem pa proizvajalcev zvočnikov), ki bi vzbudili takšno pozornost kot SoulSonic. Enak pristop bi moral ubrati tudi v Munchnu in Milanu. Direktno, brezkompromisno in samozavestno...Izdelek je očitno visoke kakovosti, enako pomembno bo trženje in marketing. Kar tako naprej.

[Marko Puš]

Predstavitev zvočnikov SoulSonic Impulse v VKLOPu je bila ena mnogih v letošnjem letu, ki je pritegnila veliko število avdiofilov iz cele Slovenije, dogodek sam pa je po vsebini precej podoben avdio sejmu in zato sem ga v taki luči tudi ocenil.

Telegrafsko rečeno, je bila predstavitev teh zvočnikov v VKLOPU polomija in me je spominjala na številne neuspešne in zgrešene postavitve sistemov na raznih avdio sejmih po vsem svetu. Seveda bi se lahko na dolgo in široko spraševali, kaj je bil vzrok tako poraznemu zvoku poslušanega sistema (soba, sistem, kabli...??), vendar je krivda tako kot je to vedno na sejmih, izključno pri tistem, ki je sistem postavljal in uglaševal. Na Mirotovem mestu bi jaz takoj, ko bi spoznal, da zvočniki v takšni postavitvi ne bodo dali rezultatov, za katere bi bil osebno prepričan, da jih morajo, le te odklopil in odpeljal domov! Bolje odpadel demo, kot slab demo (No, mogoče on ne misli tako...).Tako pa je bila ta prezentacija mučna in kar hudo mi je bilo, ko sem videl tudi kakšnega mlajšega avdiofila, kako pravzaprav ne ve točno, ali je to kar sliši dobro ali ne. Da ne bo kakšne pomote, zvok poslušanega sistema ni bil slab. Bil je, žal temu ne morem reči drugače, katastrofalen in je v bistvu demonstriral, v številnih segmentih reprodukcije, kakšna ta ne sme biti.

Sistem sem poslušal trikrat v dveh dneh in vse formate, glavni pa je bil seveda analogni gramofon (ne bi bil presenečen, da bi bila ročka slabo nastavljena...) in referenčnčno delo Rimsky-Korsakoff/Sheherazade (RCA Living Stereo, LSC 2446) in solidbo posnet jazz Coleman Hawkins and his Confreres (Verve MG VS 6119). Če sem že lahko nekoliko odpustljiv do tega, da pod 100 Hz ni bilo prav dosti informacij (čeprav je tudi to v bistvu neodpustljiva napaka), pa enostavno ne morem mimo dejstva, da so bili nekateri toni reproducirani, drugi pa sploh ne. Pa to mogoče sploh ni krivda sistema, lahko, da gre lahko zgolj za napačno izbrano mesto poslušanja ali napačno postavitev zvočnikov... Tega zanesljivo ne vemo. Če sistem zadovoljivo ne reproducira spodnjih registrov, že v osnovi zadovoljstva ne more biti ne glede na to kako odlično bi se morda slišal preostali spekter. V soboto, ko so bili zvočniki postavljeni skoraj na sredini sobe, se je zdelo nizkotonsko področje precej bolj uravnoteženo. Sredina se od sobote žal ni dosti spremenila, morda je bilo stanje v sredo še slabše. In spet je tudi na tem področju prihajalo do podobne neuravnoteženosti, kot na basovskem, saj so se določeni inštrumenti (v zgornjem srednjetonskem področju) ves čas drli, med tem, ko so druge informacije tega segmenta ostale prikrite. O timbralni vernosti ni mogoče napisati kaj pozitivnega, violine so zvenele skrajno tenko, povsem oropane telesa in značilnih timbralnih struktur, hkrati pa so zvenele neprijetno izstopajoče v zgornjih registrih in sramežljivo v spodnjih. Tu nastopijo čeli in kontrabasi, ki so bili reproducirani neadekvatno. Trobila in pihala so bila fizično močno pomanjšana, saksofon na primer je zvenel kot glavnik prekrit s polivinilom, pa ne toliko v fizičnem, kot v timbralnem smislu. Triangli, činele in najvišji registri ostalih inštrumentov so imeli močno kovinsko koloracijo, so izstopali in so neredko šli skozi ušesa. Zvočni oder je bil sicer solidno obsežen, vendar so bila mesta inštrumentov nekako raztresena. Čeprav ne bi mogel reči, da je bil splošen značaj zvoka zaprt ali temačen, pa ni bil niti detajliran, niti transparenten.

Na tem mestu bi se ustavil. Ne želim, da bi ta sestavek izpadel kot nekakšna besna kritika namenjena mrcvarjenju konstruktorja, ki se je gotovo trudil leta, da bi naredil izdelek, s katerim je sam zadovoljen. Kot je bilo rečeno na začetku, je izviren greh v neprevidnosti in mogoče v premajhni kritičnosti do razmer v sobi (ojačevalci, akustika...) trgovine VKLOP. Če ste prebrali moje poročilo o letošnjem munchenskem sejmu, je do praktično identične situacije prišlo tudi v sobah s komponentami, ki jih visoko cenim in jih imam v svojem sistemu (Avalon Time, Karan monobloki, ASI el. kabli), vendar to ne more in ne sme biti razlog za morebitno odsotnost kritične distance.

Takšno je pač moje videnje tega dogodka, ki pa je bil, kar se obiska in druženja tiče, povsem na ravni najboljših v VKLOPu. Ne vem, če je bilo prav veliko ljudi, ki so si tako želeli, da ta demo uspe kot jaz. Resnično mi je žal, da ni in prepričan sem, da bo naslednjič povsem drugače.

[Marko Puš]

SoulSonic : Tretji del

Ker mi je na uho prišlo, da naj bi bil v soboto 2.7.2011 »popravni izpit« sistema s SoulSonic Impulse zvočniki v VKLOP-u, sem se obrožen s kopico referenčnih LP-jev, enim CD-jem in velikim pričakovanjem odpravil tja.
Že takoj na začetku veliko razočaranje, saj je bil analogni gramofon Clearaudio le nekaj dni prej prodan. Torej, nič analognega izvora zvoka in zelo zanesljivega testnega materiala... OK. K sreči je bil pri roki »moj zvesti« Michael Ruff, Speaking in Melodies (Sheffieldov CD), poleg tega imajo v VKLOP-u vedno nekaj zelo solidnih CD-jev, s katerimi sem si lahko nekoliko pomagal.
Zvok sistema je bil v primarjavi s prejšnjo sredo precej boljši. Predvsem se je končno nehal dreti, bil je tudi nekoliko bolj uravnotežen in kultiviran. Kljub temu pa glavne pomanjkljivosti, ki sem jih omenil v prejšnjem sestavku, niso bile odpravljene. Bile so sicer nekoliko manj očitne, vendar so bile ves čas tam. Ne bom se spušščal v analizo vseh segmentov reprodukcije, nekaj več pozornosti bi rad posvetil samo enemu elementu, ki se, ko berem razne komentarje, po mojem prepričanju napačno interpretira kot »velik prostor, velik zvočni oder« in podobno. To kar smo lahko slišali v VKLOPU ni bil širok, globok in visok zvočni oder z natančno pozicioniranimi in strukturiranimi inštrumenti, pač pa, rekel bi, tipična dipolna prezentacija zvoka, ki vedno in v vsak posnetek, ne glede na to, kako je bil narejen, »vnese« nekakšno distanco, neko umetno dodano globino in nekakšen »prostor« med zvočnikoma, ki pa je v bistvu bolj ali manj prazen. (Mogoče gre tu tudi za kakšno anomalijo na srednjetonskem področju, ki se je zdelo precej zadržano...) Kljub občutku prostora so bili inštrumenti vseeno pozicionirani na skrajnih koncih in stisnjeni v manjše meglice družin inštrumentov (The Firebyrd, Mercury Living Presence SR90226CD). Podobno (vendar ne tudi identično) prezentacijo pričarajo na primer zvočniki Shahinian, v nekoliko manj akutni verziji tudi MBL, pa nekdaj Mirage za katere sedaj ne vem, ali so še v »omnidirekcionalnih vodah«....No, kljub temu pa ta, na videz velik oder, ki se pogosto začne šele kakšna dva ali tri metre za linijo zvočnikov, kot rečeno ni napolnjen z vsebino, za katero vemo da je tam. Kljub navidezni fizični veličini, so glasbene informacije majhne oziroma se zaradi nenaravnega občutka velikosti odra zdijo še manjše. Poleg tega inštrumenti niso bili niti jasno, niti globinsko pravilno pozicionirani (npr. desni srednji del orkestra - za violami in čeli so pihala, za njimi trobila in tako naprej proti zadnjemu delu odra). Če izmenično igra več inštrumentov, ko se npr. Izmenjujejo trobente, pozavne, pa mogoče še rogovi, mora vrhunski sistem povsem jasno reproducirati položaj vsakega inštrumenta, tako v prostoru, kot v odnosu do orkesterskega korpusa, hkrati pa morajo inštrumenti zadržati tudi svoje »notranje dimenzije«, kar pomeni, da so vsaj približno realistično »veliki«. Refernečni material, na katerem lahko preizkusite navedeno, so tudi CD-ji, na primer na The Royal Ballet (Classic Records - RCA Living Stereo LDSCD 6065) ali pa Borodin Symphony No. 2 (Classic Records – RCA Living Stereo LSCCD 2298), pa delo España (London CSCD 6106). Seveda je tu pomemben tudi karakterističen ton ali timber, kar skupaj z naravno transparenstnotjo in resolucijo tvori tisti tako težko dosegljivi »High-End« občutek, ko si rečemo, no tole me pa nekoliko spominja na živo izvedbo in nam požene kri po žilah, mravljince po koži ali solze v oči.
To je samo en majhen segment vrhunske audio reprodukcije, ki se pričakuje od vrhunskega sistema in ker na medmrežju v ZDA kroži informacija, da SoulSonic Impulse stanejo okroglih 100.000 $ (to ni ravno drobiž), potem lahko od takega izdelka upravičeno pričakujemo ali celo zahtevamo referenčne »sposobnosti« na vseh področjih reprodukcije Zvočnik s takšno ceno mora biti (ali bi vsaj moral biti) ABSOLUTNO superiroren v primerjavi s konkurenco s ceno pod 50.000 $ in povsem konkurenčen z uveljavljenimi modeli tega cenovnega razreda (tam nekje med 80.000 in 120.000 $). Ali Soul Sonic Impulse dosegajo ta kratiterij? Mogoče nekje v nekih drugih pogojih in v nekem drugem sistemu, z neko drugačno glasbo, v VKLOP-u pa tega pričakovanja niso opravičili.
Slišal sem že veliko BISTVENO dražjih zvočnikov v BISTVENO močnejših sistemih, kot je bil ta v VKLOP-u, ko so bili rezultati ABSOLUTNO porazni. Prostori na avdio sejmih in na takih prezentacijah pa niso nič slabši ali boljši od povprečne dnevne sobe v stanovanju večine avdiofilov, pa so ob podobnih pogojih rezultati vedno nekje odlični, drugje zelo slabi. Eni sistemi se izkažejo, drugi ne, včasih poceni kombinacija zveni čarobno ob dražji, drugič spet dobro zasnovana in postavljena vrhunska kombinacija povzroča slinjenje tudi najbolj zahtevnih avdiofilov...in tako naprej. Hočem povedati, da pri v naprej pripravljenih prezentacijah ne more biti izgovorov v slogu, »akustika je slaba, kabli niso pravi, ojačevalec ne poganja....ipd«. To nikogar ne zanima, pomemben je samo rezultat in ni malo takih, ki prav uživajo, ko lahko kriitizirajo in pljuvajo. Je pa težko, vem in zelo boleče, ko gredo stvari svojo pot in ko zvok ni takšen, kot vemo, da je lahko. Tudi meni se je to že večkrat zgodilo (tako kot, resnici na ljubo, prav vsakemu avdiofilu, samo večina tega ne bo nikoli priznala...), ko sem prirejal »dneve odprtih vrat«.... Ni važno kolikokrat padeš, važno je, da vsakič znova vstaneš in greš naprej.