Napisal/-a administrator2 » Pe Nov 27, 2009 10:37 am
VSAKA UŠESA IMAJO SVOJEGA POSLUŠALCA
1. Mislim, da to velja za veliko ljubiteljev dobre reprodukcije glasbe. Še bolj pa seveda za tiste, ki avdio komponente in sisteme klasificirajo po kvaliteti zvoka, ter se o tem pogovarjajo, pišejo, konstruirajo in prepričujejo druge o svojem mišljenju.
Pri vsem tem je zanimivo, kako so lahko mišljenja o isti stvari tako različna ali celo diametralno nasprotna. O različni kvaliteti reprodukciji glasbe lahko tečejo zelo vroče in različne debate. Eni govorijo to je ta pravo, drugi, da je to isto brez veze, tretji, važno je da je samemu sebi všeč, ipd.
Za različnimi proizvajalci stoje običajno različni konstruktorji, nekateri imajo boljše tehniško znanje, drugi bolj občutek za zvok, ipd, kar da različne rešitve. Skratka že blagovnih znamk in komponent je ogromno, nato le te vmešamo v različne avdio sisteme, ki so nato postavljeni v različne poslušalnice z različnimi poslušalci z različno glasbo. Kombinacij je skoraj toliko kot zvezd.
Tako, da je kar neverjetno, da se mogoče sploh celo dva lahko strinjata o zvoku.
Toda pojdimo na začetek. Ljudje se lahko zelo hitro strinjajo katera glasba je dobra in jim je všeč. A običajno le v tistem krogu ljudi, ki se poznajo. Npr. če se spoznate in poznate ljudi npr. z jazz koncertov imate podoben glasbeni okus. Enako velja, če se spoznate na rock koncertih, ipd. Skratka hitro boste našli skupne točke o določeni glasbi, o kateri se boste pogovarjali in vam tudi na misel ne pride , da bi preskočili na popolnoma drugi tip glasbe. Lahko si predstavljate debato o tem, kako dober trobentač je bil npr. L. Armstrong med ljubitelji jazz glasbe. Toda ljubitelji narodnozabavne glasbe bi prisegali na drugega trobentača: F. Koširja od Avsenikov. In oboji imajo prav v svojem krogu, a da bi skupaj debatirali o tem kdo je boljši, pa ravno ne bi šlo. Kdo ima tukaj bolj prav ni pomembno, dokler se pogovarjajo vsak o svojem trobentaču in ne primerjajo med sabo neprimerljive stvari.
Kaj je reprodukcija glasbe? Enostavno, tisto, kar se je že zgodilo( ali se dogaja nekje drugje) lahko doživimo večkrat, ta moment na tem mestu in ne samo tedaj in samo tam, kjer so to odigrali glasbeniki.
Če bi bili na snemanju ali koncertu bi slišali glasbenike , ki nam preko inštrumentov( vokala) podajajo glasbo, ki jo mi sprejmemo preko naših čutil. V to, da so se inštrumenti razvijali skozi človeško zgodovino, da bi našim čutilom čim bolje zveneli, se sploh ne bi spuščali.
Ko je Edison prvič omogočil, da so ljudje slišali glasbo, ne da bi bili glasbeniki ob tem prisotni z inštrumenti, so bili ljudje osupli. Šokiralo jih je ,da so sploh slišali glasbo brez glasbenikov in njihovih inštrumentov. A zdelo se jim je da so vseeno z glasbeniki v dvorani.
Seveda si lahko danes predstavljate, da je bil zvok zelo slab- ampak to je bila tedaj najboljša reprodukcija zvoka na svetu. Boljšega avdio sistema na svetu ni bilo! Kakšno navdušenje- še celo eden najbolj znanih dirigentov Toscanini je tedaj dejal, da je tako, kot da bi stal pred orkestrom.
Torej, ko slišimo reproducirano glasbo, kar hitro ugotovimo ali nam je ta glasba všeč ali ne. To lahko ugotovimo tudi že pri zelo okrnjeni reprodukciji. Podobno, če nek amater zelo slabo zapoje ali zaigra neko znano melodijo, jo hitro spoznamo in se lahko brez težav pridružimo. Mehanizem sprejemanja glasbe dojame melodijo in tone in to nam je že dovolj.
Zakaj se potem sploh ukvarjati z boljšo reprodukcijo glasbe. Saj skoraj vedno glasba pride do nas. Toda ali pride do nas tudi takšna kot si jo je skladatelj zamislil ali izvajalec odigral? Mogoče pa ne dobimo vsega, kar nam je glasba sposobna dati. Kaj nam lahko da glasba vedo le tisti, ki obiskujejo koncerte, kjer lahko slišijo inštrumente in petje v svoji naravni obliki. Vendar večino glasbe poznamo samo preko ozvočenja oziroma preko umetne reprodukcije. Ko poslušamo takšno glasbo sploh ne moremo vedeti kaj je res najbolj prav, ampak važno je da nam je všeč in da nas takšna glasba »pozitivno zadane«.
Jasno je da se nam bo zdelo, da bi nam boljša reprodukcija dala tudi »več« glasbe.
2. Zato si seveda želimo izboljšati glasbeno reprodukcijo. To pomeni da dodajamo tisto kar manjka in odvzemamo tisto, kar tam ne bi smelo biti ali nas moti. Npr. ne slišimo ritma, ne razločimo besedila, ne slišimo nekaterih tonov ali inštrumentov, ne slišimo, kako mehko in prijetno zvenijo glasbeni inštrumenti.
To dosegamo z izboljšavami avdio sistema, od menjav komponent, pa do drobnih izboljšav, kot so menjave kablov, postavitve, ipd…..
Če npr. naredimo zvok malce bolj odprt, se nam zdi, da več sliši, električna kitara bo zvenela bolje, »bolj bo šponala«. Vendar pa karkoli naredimo pri reprodukciji, ni pomembno kaj- četudi dodajamo ali odvzemamo tisto kar ni pravilno, a če to nam na nek način poudari dojemanje glasbe, je to prav. Saj podoživljanje glasbe je najbolj pomembno. Skratka sistem je za nas boljši in uporabljene komponente in prijemi so »ta pravi« za nas.
Ampak kaj bo rekel na takšno »izboljšavo« sistema nekdo, ki se mu bodo na istem sistemu slišale violine nenaravno agresivne, zvenele kovinsko, nas ne zanima- kitara se sliši prav in tako bomo prepričevali ostale ljubitelje dobrega zvoka, da je to edino pravo. Predvsem, ko se malce bolje spoznamo in postanemo bolj samozavestni o tem kaj vemo.
Seveda si lahko sedaj samo mislimo, kakšno mnenje bo imel o takšnem zvoku ljubitelj klasične glasbe- ravno nasprotno in je jasno, da tukaj je edini stik le kratki !!! Pogovor o zvoku avdio sistemov pa ne bo pripeljal nikamor.
Toda kaj ima to zveze potem z čim bolj verno reprodukcijo glasbe- takšno, kot si jo je zamislil skladatelj ali izvajalec. Nobene- važni smo mi, da čim bolj uživamo v glasbi.
Vendar za takšne poslušanje glasbe je avdio sistem hitro dober. Oziroma si ga lahko prilagodimo svojemu okusu in glasbi. Tudi kvaliteta posnetkov ni toliko pomembna.
Seveda vseeno nekateri želijo z boljšo reprodukcijo»pridobiti« čim več glasbe. Zato se trudijo stalno izboljševati svoje avdio sisteme. Določene spremembe vplivajo v avdio sistemu bolj, nekatere druge pa manj. Takšno razumevanje vplivov na avdio sistem je popolnoma pravilno. Tiste, ki se jim zdijo bolj pomembne so edino »ta prave«, druge pa ne. Saj so to sami izkusili in slišali.
Toda , če se vrnemo nazaj na poslušalca kitare in poslušalca violin je vsakemu jasno, da drug drugega ne bosta mogla prepričati kateri ima bolj prav.
Vendar pa vseeno nekateri o takšni reprodukciji prepričujejo druge da je to edino pravo, in drugim ne verjamejo da se stvari lahko slišijo tudi še drugače. Za njih je edino merilo , če pomembno vpliva na določeno glasbo. Saj je glasba edino merilo, mar ne?
3. Vendar nekateri pa želijo še malce »več resnice«. Ne želijo samo dojemati glasbo v svoji osnovi. Želijo imeti občutek da glasbeniki preko inštrumentov igrajo pred nami. Tako kot v dvorani. To pa je malce težje oz. nemogoče doseči in običajno to zahteva boljše in v večini primerov dražje oz. celo absurdno drage komponente in sisteme. Le tako lahko potegnejo še tisto malce več iz posnetka in avdio sistema in počasi odstirajo »vposluh« na oder . Tukaj pa je seveda tudi več možnosti za napake, eksperimentiranje in kompromise. Tisti, ki jih pa to ne zanima, naj pač uživajo v svojih sistemih ob poslušanju glasbe.
Takšno iskanje in sestavljanje sistemov zahteva izkušnje, denar in potrpljenje. In o tem se lahko pogovarjajo in to razumejo samo tisti, ki se o tem lahko pogovarjajo in to razumejo in to le tisti, ki jih pač zanima takšen nivo reprodukcije. Do takšnega poslušanja običajno vodi samo ena pot. Veliko izkušenj različne reprodukcije glasbe, da potem lažje vijugamo med različnimi možnostmi, ki jih dajejo avdio sistemi. To pa včasih pomeni tudi korak nazaj, da gremo lahko naprej.
Saj najboljši avdio sistemi- ni važno kaj to je, poslušajo le doseči to, kar je Edisonu ( verjetno bi bil to še danes najdražji avdio sistem) uspelo že pred mnogimi leti- biti najboljši na svetu.
4. Zato se niti pod razno dva različna pristopa do reprodukcije glasbe ne moreta razumeti in dogovoriti kaj je dober zvok.
Eni ne razumejo, da so takšne majhne razlike v zvoku za nekatere pomembne in drugi, kako to da te razlike ti ljubitelji dobrega zvoka ne slišijo oz. jim te razlike niso tako pomembne.
Ali imajo eni ali drugi prav oz. kateri bolje podoživljajo glasbo, je vseeno. Toda vseeno se vprašajmo, ali ni ravno to, da nismo zadovoljni tisto, kar nas loči od ostalih živih bitij.
5. Da zaključim:
Eno je poslušati glasbe preko avdio sistema( boljšega- slabšega) in čisto nekaj drugega je poskušati dosegati nemogoče, da bi dobili občutek, da inštrumenti, ki jih igrajo glasbeniki, igrali pred nami in nam to potem da glasbo.
Pač nekateri stremimo k čim večji perfekciji in nam za to ni žal potrošiti veliko energije, časa in denarja.
FK
FK2
