Napisal/-a kuzma2 » Po Mar 10, 2008 7:18 pm
Firenze- Italija
Obisk: 6-8.3.2008
Ocena obiska nekaterih trattorij, oštarij in restavracij z ve?dnevnega obiska Firenc katerega glavni namen je bil ogledu muzejev in pala?.
V kratkem ?asu, ob ne preve? »vro?em« vremenu, ni enostavno izbrati pravi lokal. Verjetno jih je vsaj 1000. Tudi turistov je navkljub zimi polno. Kot veste kuhinje v glavnem delajo med 12.30 in 14.30 ure ter zve?er od 19.30 dalje. Zato mora ?lovek paziti na te ure, da ujame odpiralni ?as oz. so potem na razpolago cel dan razli?ne pizze , sendvi?i, ipd, kar ni nujno najslabši izbor. Toda, da bi ?lovek obiskal Firenc in ne poskusil Fiorentinski steak ( T Bone steak) je seveda velik mesni greh. Z interneta sem si snel z neke strani( bogve katere) deset najboljših lokalov v F.
Pa vendar, ob vožnji skozi hribovje postanek na avtocesti v manjšem Autogrillu( pozno popoldne) in mešana porcija tople paste( špageti z paradižnikovo omako in tagliattele- tanki rezanci) z mesno omako. Jasno je bilo, da so cestne testenine pripravljene vnaprej a so bile klub temu« a la dente« in omaki brez pretresljivosti . Ko sva pojedla, sva ugotovila, da se v kotu skriva mikrovalka, kjer si lahko sam dodatno segreješ mla?ne testenine. Drugi? padejo sendvi?i, ker so izgledali zelo zapeljivo.
V središ?e starega dela mesta sva prišla brez pretresov in avto seveda ostane parkiran v garaži. Od sedaj le nogice in zanimivi so samo lokali, ki so zelo blizu nastanitve. Namre?, po celodnevni hoji po mestu nogice ne gredo dale?. Seveda obvezno dobiš priporo?ilo s strani lastnikov sobe, kateri lokali v bližini so »najboljši« toda, da veš v kakšnem smislu, pa je potrebno malce povprašati, mogo?e rezervirati, ipd. Zato so bili vsi lokali najve? 5-10 min hoje od postojanke( soba s freskami iz 15. stoletja).
Torej, prvi večer obisk Trattorije imenovane Cibreo s tipično toskansko hrano. Veliko lokalov je oranizirano kot družinsko podjetje in sicer kot cenejša in mogo?e malce bolj stisnjena Trattorija ali oštarija, zraven je potem še dražja restavracija in v?asih lo?eno še prodaja vin kot enoteka. V tem lokalu na jedilnem listu ni bilo testenin!
Prva predjed je bila za njih tipi?na, gosto rjava, dokaj za?injena ribja juha ter teko?a polenta z olivnim oljem in parmezanom. Okusno. Nato mešanica koš?kov soljene ribe-polenovke zmešano z krompirjem in razli?no zelenjavo ter zraven še cveta?a v majhni skodelici kot dodatna hladna zelenjava. Zame, tele?ji rep z paradižnikovo omako in mešanico krompirja in zelenjave. Dobro, tipi?no, a ne pretresljivo. Kot sladica je bila izbrana sirova torta z pomaran?o, ki pa je lahko tipi?no grenka- saj veste razli?ne barvne gren?ice, ki jih Italijani tako radi pijejo. Panna cotta pa je prišla v obliki Creme Caramel. Kaj ?eš. Zraven tipi?no Vino rosso di casa, ki se ga je dalo narediti požirek tudi po zelo sladki CC sladici. To bi lahko bil test dobrega vina za vbodo?e. Postrežba je bila hitra a naju vseeno niso metali ven. Po odhodu sva zavila še okoli vogala, si pogledala meni njihove restavracije, ki je bil na papirju popolnoma isti. Toda cene so bile 2,5x dražje- naenkrat je postala hrana v trattorji ZELO DOBRA! Npr. rep 14:36 EUR!!!
Drugi dan hitro kosilce med obiskom galerije in pala?e. Tipične testenine- svedri s svežim paradižnikom in baziliko , narejeno bolj kot dodatki in ne kot prelivna omaka- zelo dobro ter seveda ena tipi?nih jedi- vampi z paradižnikovo omako. Dobro, toda za naslednjih 12 mesecev sem ozdravljen.
Zvečer: zvezda obiska naj bi bil po kulinarični strani kvalitetna restavracija specializirana za Fiorentinski stejk. Znano je da v Toskani obstoja govedina in govedina in je lahko cena zelo različna.
Osteria Caffe Italiano: vidi se, da je lokal na višjem nivoju. Glavni kelnar je priporočil F. Stejk za dve osebi- cca 1,6-1,7 kg mesa!?! Prav- kako pečeno se ve- »fiorentina stajl«. Hišnega vina nimajo in lahko izbereš od 18 EUR do 300 EUR za flaško. Izberem Chianti ( najcenejši Brunello je bil 50 EUR) za 31 EUR- nimajo- priznam, zraven je bila pika, toda kaj naj pomeni ne vem. Nato je bil izbor med 21 ali 55 EUR zelo enostaven. In vino za 21 EUR je odlično.
Kot pozdrav iz kuhinje rezinica salame, nekje med salamo in tlačenko, malce prekrito z tenkimi laski limonine lupine, ki se je odli?no podalo k »mastni« salami.
Domači raviolli z riccoto( skuta), špina?o in mladimi arti?okami je bilo tisto za kar so testenine lahko fenomenalne.
Toda, osebno sem imel tagliattele z golobom- koš?ki golobjega mehkega mesa v mo?ni omaki so bile še boljše.
V velikem pričakovanju pride k mizi krožnik z ogromnim T bone kosom mesa. Saj veste, na eni strani je v bistvu meso biftka, na drugi strani pa večji del roastbeefa. Kelner je vešče odrezal z lahkoto od kosti dva ogromna kosa cca 5 cm debelega mesa, ju prerezal na pol in dal na krožnik polovico vsakega. Zraven pa pečen krompir ter blitvo in tipično toplo fižolovo( zrna) solato.
Dišave so preplavile mizo- vonj po hrustljavo zape?enem mesu na dimljenem lesu ter rožmarinu. Prvi rez na manjšem kosu mesa je absolutno izpolnil pri?akovanja. Npr.tudi tisti del mesa, ki je bil ob kosti je imel okus, pravo slanost in okus po rožmarinu. Zraven se ni potrebovalo nobenih omak, le malce blitve, košček krompirčka, mogoče majhen košček suhega kruha( o tem pozneje) ter požirek vina….
Seveda majhni jedci kot sva midva, sva kmalu ugotovila, da je količina ogromna. Preskok na roastbeef je pokazal enak okus po mesu, a večjo čvrstost in to posredno vpliva na okus- kaj čem, prejšni kos je bil le boljši. Toda ,če bi za?el pri » slabšem« bi bil bolj sit kot pri biftku in bi ga manj užival. Skratka ob polovici uživanju večjega kosa mesa- kapitulacija! Še dva jedca bi potrebovala.
Toda ni ga hudiča, moram poiskusiti sladico- profitarols( majhni krofki) polnjeni z vanilo in ob mizi prelito s hladno toplo čokolado- nisem ne vem kakšen ljubitelj ?okolade a ob?asno me zagrabi. Fenomenalno. ?ez to sladkobo pa še en test s požirkom rde?ega vina, ki je sedel brez težav. Ra?un cca 75 EUR po osebi in ?e ste vegetarijanec je to pro? vržen denar, toda priporo?am, da si enkrat kaj takšnega privoš?ite. Seveda ?e tega ne jeste velikokrat, ne boste vedeli kdaj ste razo?arani in kdaj je fenomenalno. Podobno kot HIFI. ?isto na koncu zelo dobra malce sladkobna grapa- po dva krat. Toda zara?unali so samo 1x.
Drugi dan nisem bil la?en do kosila- toda na drugi strani reke sva našla tipi?no Trattorio imenovano Sant' Augostino 23, ki je bila zelo blizu Via Mafia, kar se je odražalo tudi na klienteli-mislim ni bilo turistov, le doma?ini. Kaj jesti? Ossobucco( tele?je kra?e v omaki) bi bilo preve?, zato naro?im Ossobuco arrosto kot predjed- pridejo štirje koš?ki ožjega dela kosti tele?je kra?e, visoki cca 4 cm, v katerih je bil pe?en kostni mozeg z maslom , štirimi toasti ter vilice za polže. Kako to jesti? Enostavno, daš vro?o kost na vrh toasta, prebodeš mozeg tako, da maslo ste?e na toast in nato izbezljaš ven še vsebino in poješ-odli?no. Nato doma?e jaj?ne testenine- »nudlni« z arti?okami ter izbor sirov( ni? pretresljivega z akacijinim medom) in seveda na za?etku poleg vode še »mezzo littri di cassa vino rosso« Ni najbolj pravilno povedano, a žejen nisem bil.
Zve?er obisk tretjega lokala po priporo?ilu hotel?ka. Natalino, le 3 minute stran. Ristorante tippico, ki se je izkazal za tippico turistico. Ravioli so bili kot doma?i, a omaka je bila paradižnikova in okus « ala Vegeta«. Rižota z mladimi špargelni je bila odli?na in moj biftek tipi?en soliden » ala slovenia«. Piš?an?ja prsa z paradižnikovo omako in sirovim prelivom so bila zelo » ala menza«. Na koncu grapa na ra?un »cassa«. Vino je bilo hišno, toda butelj?no. OK.
Kruh- zunanja skorja je trda in suha, znotraj mehak toda ne preve? in kar precej Italijanov je hodilo naokrog s »francosko štrle?imi štrucami«. Toda, ko ga gricljaš to ni? ne moti. Seveda je toskanski kruh druga?e opisan v hudomušni knjigi, ki jo je napisal Anglež žive? v Toskani:
J.Hamilton-Paterson- Cooking with Fernet Branca. Prevod iz angl:
»Nekaj je kompletno narobe s toskanskim kruhom. V resnici je to sramota: je iznakaženost v druga?e odli?ni kuhinji.
Celo Italijani iz drugih regij se nor?ujejo iz njihovega kruha- npr. da je edini kruh na svetu, ki že iz pe?ice pride postan!
Toda, to je le majhno pretiravanje. Toskanski kruh ne redi, ker ?e je star že ve? kot tri ure, zahteva rezanje rezine kruha toliko kalorij kot jo ima sam rezina. ( to je poznano kot Samov zakon). To lastnost kruha bi morala italijanska industrija hujšanja bolje promovirati.
Ko je »Robert Graves« izjavil, da so »ženske dobre kot kruh« bi izjavil, da so »ženske trde kot žeblji«, ?e bi vedel za toskanski kruh.
Zaklju?ek- ko greste v tujino oz. drugam ne pri?akujte, da boste dobili, kar ste navajeni kot npr. Štajerci bu?nega olja na motovilcu na Krasu. Poskusite hrano in dajte oceno kasneje. Glej P&O
FK