Lastne izkušnje

[DaretovaSenca]

Moje razmišljanje na Administratorjev ?lanek:
Kaj je dobro vedeti potem, ko sem že postal buti?ni avdio proizvajalec? 2.del

Na sosednjem forumu sem pred ?asom podal svoje mišljenje glede prodaje HIEND komponent preko neta(brez posrednikov). Podal sem še nekaj svojih pogledov glede takih nakupov:

- prodaja brez posrednikov naj bi krepko zmanjšala ceno, pla?ali bi krepko pod polovico cene, ki je aktualna s posredniki

- s to razliko bi si lahko privoš?ili oglede sejmov, na katerih bi proizvajalci morali stremeti za korektno predstavo svojih artiklov in sejmov ne bi smatrali samo kot sre?anja z ostalimi proizvajalci in avdiofili. Obenem pa bi tudi lahko sko?ili direktno do proizvajalcev in v živo slišali, kaj nam komponenta lahko da ! Tega ne verjetno ne bomo slišali pri dilerjih

- verjamem, da bi taka prodaja producirala kako novo neodvisno revijo(internetno?), katere ocenjevalci bi lahko pisali ocene brez demoklejevega me?a v obliki oglaševalcev. Kako bi revija preživela. Ker so fizi?ni stroški zelo majhni, bi bil lahko dostop do nje poceni (dolar za izvod?) in ker je tržiš?e ogromno, bi kvalitetna revija lahko preživela. Avdiofili pa bi imeli veliko ve? od nje, kot pa od odvisnih publikacij. Prednost bi bili tudi forumi, v katerih bi kupci lahko brali in pisali o sinergiji komponent v razli?nih sistemih

- ?e se nam nakup ne bi posre?il, imamo še vedno vsaj polovico denarja, s katerim lahko kupimo še eno komponento. Komponente pa menjamo tudi danes, ?eprav imamo dobre posrednike ...

- cene rabljenih komponent bi bile na trgu veliko bolj dostopne, kar pelje v ve?jo razširjenost HIENDa.Npr. dobri zvo?niški kabli bi bili namesto 5000 Eurov pod 2500 Eurov in rabljeni pod 1500 Eurov. Vem, da bi jih po taki ceni imeli vsi moji kranjski prijatelji, ki jim glasba nekaj pomeni.

- pokazalo bi se veliko dobrih izdelkov, ki sedaj ne pridejo na plano in to bi bila vzpodbuda tudi za vse male proizvajalce

- ena od slabih strani take prodaje, bi bila servis (garancija). Kolikor vem, se tudi danes komponente v primeru ve?jih napak pošiljajo nazaj, manjše pa odpravijo servisi, ki bi to lahko delali tudi v bodo?e

- problem je tudi z ocenjevalci in zaupanjem. Zavedajmo se, da bi internetne revije imele lahko enako kvalitetne ocenjevalce (ali bolj), še ve?, ocenjevali naj bi jih kupci z izkušnjami. Tu se pojavi problem s pisci, ki ho?ejo škoditi ali predobro ocenjevati komponente. To bi lahko delno prepre?ili z objavo serijskih številk izdelkov, ki jih naklju?ni pisci ocenjujejo in posedujejo (tovarne pa imajo o njih vse podatke), po drugi strani pa bi "škodljivci" kmalu izstopali iz povpre?ja in bi jih bralci sami lahko prepoznali. Ob kupovanju komponente prebiram veliko forumov in ob filtraciji dobim podatke, ki so zelo korektni. Kdor temu ne verjame, naj poizkusi s sebi znano komponento.

- prodaja preko neta brez zastopnikov je možna in tudi pri nas so taki primeri . Npr. ESL iz Izole s svojim N'biro gramofonskim predoja?evalnikom in še nekaj drugimi izdelki je že segel v svet, verjetno pa niso edini.

- v Sloveniji smo z internetnim nakupovanjem še dale? zadaj. Škoda. Svet se spreminja v eno veliko trgovino z novo in rabljeno robo. Sam sem pred kratkim dobil pet originalnih ruskih LPjev tria Ganellin direktno iz Litve, zvo?nike Piega C10 Ltd iz Strassburga, zvo?niški enoti Reikus Heinz iz Bonna, ?akam na zvo?niške kable Siltech 188 iz Nizozemske, ADC Benchmark iz Nem?ije, PC glasbeni vmesnik Terratec iz Avstrije ... Kdor se boji rizika, gre lahko po robo sam in pri prodajalcu jo lahko tudi sliši. Ko sem bil zainteresiran za neke druge Piega zvo?nike, mi jih je prodajalec hotel dostaviti do Celovca, kjer bi jih lahko slišal. Cene? Hm, spla?alo se je !!! Ve se, kaj bi internetna prodaja pomenila za naše HIEND prodajalce, ve pa se tudi, kaj za nas kupce. Na koncu koncev pa bi prodajalci dobili isti denar, v primeru kvalitetne robe pa bi prodali ve?. Svetovna trgovina bi veliko prej izlo?ila bleferje, ki si kvalitete z obilico v reklame vloženega denarja ne bi mogli kupiti.

- s svetovno trgovino pa bi se lahko pojavil nov poklic, HIEND svetovalec, ki bi nam svetoval ne samo s kupovanjem sistema, ampak tudi s postavitvijo, akusti?no opremo poslušalnice, reševanjem problemov z elektriko, nastavitvami gramofona ... In verjamem, da bi nam ve? koristil kot pa z dolo?enimi firmami omejeni distributerji.

To je samo moje mnenje. V vsaki od to?k so lahko nedore?ene stvari in pomanjkljivosti,na katere se da "obesiti". To ni bil namen mojih misli, glavni namen je razmišljanje o trgovini brez posrednikov in kako lažje (ceneje) priti do nam ljube kvalitetno reproducirane glasbe.
Konec koncev nas je veliko, ki smo na ta na?in še pred pojavom specializiranih trgovin v YU že kupovali. Na žalost po "tapravih" cenah.

lp Iztok

P.S.: Prilagam en zanimiv HIEND blob: http://www.high-endaudio.com. Ali verjamete takemu piscu, pa je stvar bralcev. Nekaterim "uradnim" avdiokrotikom gre pisec na živce in tu je lep primer korespondence z Michael Fremerjem: http://www.high-endaudio.com/RR-FREMER.html

[kuzma2]

V današnjem Delu na straneh kronike je članek o tem, kako so preko interneta izvabljali denar naivnim kupcem avtomobilov.

Oglasi tudi preko Ebaya so ponujali zelo ugodno dražje avtomobile, za katere je bilo potrebno seveda prehodno nakazati delno ali pa celotno kupnino. Seveda avto ni nikoli prišel v Slovenijo do plačnika.

Za enim od takih ponudnikov se je skrivalo tudi nekaj " dobro organiziranih" Slovencev.

PS: Vsaka podobnost s podobno prodajo avdio aparatur je zgolj podobna.

[uroshsi]

[quote="administrator"]V današnjem Delu na straneh kronike je članek o tem, kako so preko interneta izvabljali denar naivnim kupcem avtomobilov.

Oglasi tudi preko Ebaya so ponujali zelo ugodno dražje avtomobile, za katere je bilo potrebno seveda prehodno nakazati delno ali pa celotno kupnino. Seveda avto ni nikoli prišel v Slovenijo do plačnika.

Za enim od takih ponudnikov se je skrivalo tudi nekaj " dobro organiziranih" Slovencev.

PS: Vsaka podobnost s podobno prodajo avdio aparatur je zgolj podobna.

[DaretovaSenca]

[quote="administrator"]V današnjem Delu na straneh kronike je članek o tem, kako so preko interneta izvabljali denar naivnim kupcem avtomobilov.

Oglasi tudi preko Ebaya so ponujali zelo ugodno dražje avtomobile, za katere je bilo potrebno seveda prehodno nakazati delno ali pa celotno kupnino. Seveda avto ni nikoli prišel v Slovenijo do plačnika.

Za enim od takih ponudnikov se je skrivalo tudi nekaj " dobro organiziranih" Slovencev.

PS: Vsaka podobnost s podobno prodajo avdio aparatur je zgolj podobna.

[SamoJ]

Tudi sam že več let kupujem in prodajam na webu pa do danes nisem imel nobene negativne izkušnje. Lahko celo rečem, da je hi-fi scena na ebay-u zelo zdrava v primerjavi z recimo modno, kjer kar mrgoli ponaredkov in nategov. Pri nakupih večjih vrednosti - praviloma v Evropi -grem po robo kar sam, pri čezmorskih nakupih pa od prodajalca zahtevam fotke, predvsem take, ki kažejo umazane podrobnosti. Če jih ni pripravljen poslati ali pa ne pošlje ustreznih, vem, da iz te moke ne bo kruha.
Sicer pa si glasbenega življenja sploh ne znam predstavljati brez spletnih nakupov - kje v Sloveniji pa danes lahko kupiš CD-je ali LP-je, ki vsaj malo štrlijo iz komercialnega povprečja?

[ak]

Ne vem, če je ravno relevantno, pa vseeno:

Jaz sem do sedaj opravil samo en nakup po elektronskih medijih...ni šlo sicer za pravi internetni nakup, je bil pa elektronski: nabavil sem si JVCjev VHS/HDD/DVD recorder in sicer sem ga našel po internetu, naročil po e-mailu, račun sem dobil po e-mailu, plačal preko Klika, dobil pa sem ga po pošti (ne po e-mailu :D ).

Sicer je bil cel biznis speljan v SLoveniji z uradnim uvoznikom za JVC, ampak izkušnja je tudi bila zelo pozitivna 8) .

Je pa takole za kupovat verjetno samo tiste stvari, za katere veš, kaj hočeš. Sicer si lahko tudi presenečen... :shock:

lp
ak

[kuzma2]

Seveda,

toda nikjer ne bo garancije, da npr. kupljeni zvočniki niso imeli skurjen srednjetonec in nato popravljen z mogoče ne tako uparjenim srednjetoncem. Bolje je ,če sta tedaj zamenjana oba( dober in slab). Ali ni to dober vzrok, da se nekdo hoče zvočnikov čimpreje znebiti.

Znanec je kupil zelo drag ojačevalnik, šel ponj, in ga kmalu prodal, ker se je čez čas izkazalo, da ima skriti napako. Stalno se je kvaril. Predvsem zna to biti problem pri zelo dragih butičnih proizvajalcih.


Skratka, potrebno je biti previden. Saj konec koncev kupujemo "en ornik par" zvočnikov zase za nekaj časa. Podobno je kot pri rabljenih avtomobilih- saj mogoče sploh ne bomo nikoli vedeli, da je bil avto že zaleten in nato dobro popravljen.

Je pa res, da je juha vedno dobra, če ne vemo, da je bil v njej las.


Drugo pa je, če jih želimo ugodno prodati takoj naprej in zraven malce zaslužiti!

[kuzma2]

Pisanja po avdio forumih( in drugje):

To je odličen medij za izmenjavo informacij in izkušenj. Žal moramo paziti med drugim tudi na takšne probleme:

Eden je da je veliko informacij napisanih pod psevdonimi, kar seveda ni nič narobe, a pač ne vemo kdo za tem stoji in informacija je lahko od koderkoli.

Drugi, a večji problem so pisanja posameznikov, ki se ne skrivajo in dajo na znanje kdo so. A ko kaj napišejo, dostikrat citirajo tekst in kar pozabijo povedati od kod ta informacija, oz. kdo jo je originalno napisal in potem izpade, kot da je to njihovo lastno znanje, in ki želijo s tem naivneže prepričati kako veliki strokovnjaki so.

Saj tisti, ki zna povedati kakšen vic še ni komedijant, ali pač?

Ja, kititi se s tujimi kiti ( vici) je lahko zelo glasno.

PS: Toda k sreči se z malo sreče hitro najde tvorca ideje.

[kuzma2]

Razmišljanje ob avdio sejmu:

Kaj je večje zlo: dober ali slab avdio trgovec?

Kaj sploh je dober trgovec? Tisti, ki ima na zalogi dobro robo ali dobre cene, kjer lahko vidite in slišite nove aparature?

Sploh ne, dober trgovec je tisti, ki vas prepriča, da boste nekaj kupili kar sploh ne potrebujete in to na tak način, da boste sami mislili, da, točno to je rešitev mojih problemov. Seveda na tak način prodaje se ujame ravno največ takih kupcev, ki so se že opekli. Zato bo torej prvi, ki ponudi malce bolj simpatičen pristop, ki se bo z vami o vaših napakah strinjal, in vam nato potem ponudil rešitev dober trgovec? Je, zase! Ali je bolje poslovati s slabim trgovcem? Kdo je to? Tisti, ki se ne spozna ali tisti, ki ima na zalogi slabo robo? Tisti, ki vam ne sili vseh novih rešitev?

Torej kje kupovati? Po internetu? Verjeti torej dobremu ali slabemu trgovcu ali pa testu v revijah. Ali pa tistemu, ki vse kritizira in poskuša biti takšen ali drugačen trgovec, čeprav tega ne priznava?

Priznam, ni enostavno. Mogoče je rešitev tista, ki jo najbolj popularna. Zaupajte svojim ušesom. Toda , kako zaupati svojim ušesom, ko pa poskušate vedno nadgraditi svoj sistem. To pa pomeni, da se večinoma prvič srečujete z zvokom in aparaturami s katerim nimate dolgoušesnih izkušenj in se ravno tako lahko hitro uštejete ter napačno odločite in za to ni nič kriv dober ali slab trgovec. Mogoče premalo izkušenj ali pa napačen pristop do reprodukcije glasbe? Mogoče pa le niste tako dober poslušalec, kot mislite da ste?

Vsake toliko časa vsi dobimo kdaj kakšno novo dobro ali slabo šokantno izkušnjo!

[kuzma2]

REPRODUCIRAN ZVOK- še eno razmišljanje po sejmu 2006


Torej želimo slišati čim več enakega zvoka, ki so ga ustvarili glasbeniki ob svojem igranju in petju in so ga mikrofoni posneli. Seveda je reproduciran zvok daleč od tega, toda s čim bolj kvalitetno reprodukcijo, se temu idealu želimo približati.

Toda, pri reprodukciji zvoka si to različni poslušalci le to različno predstavljamo. Kar preberite si različna mnenja npr. o zvoku v sobah na letošnjem sejmu. Kaj je tisto, ki daje za enak zvok različna mnenja.

Poglejmo si še eno možno razlago. Iz avdio sistema želimo izvleči čim več kar je na posnetku, ali, da bo na danem sistemu in momentu, glasba igrala čim bolj poslušljivo. To pa se že v osnovi lahko razlikuje.

V glasbi lahko uživamo tudi ob slabši reprodukciji. Je stvar našega razpoloženja in dojemljivosti. Toda , ko ocenjujemo avdio sisteme se nekaj zgodi. Eni iščejo glasbo( emocije), drugi da se čim več sliši( informacijo), tretji, da naj bi bil zvok čim bolj veren originalu( resnico).

Ker pa se vsi sistemu temu le približujejo si iščemo različne interpretacije le tega. Npr. če je zvok tak, da se čim več sliši, pomeni, da so lahko nekateri deli spektra glasbe poudarjeni, imamo občutek, da se več sliši, a glasbeno nam to ne odgovarja, ker inštrumenti ne zvenijo pravilno. Če je glasba prijetna za poslušanje se lahko zgodi, da pol informacij manjka, a nam ni važno, saj slišimo melodijo. Lahko se zgodi, da iščemo zvok, ki bo čim bolj veren, a nam to ne bo všeč, ker je sam posnetek preveč posnet od blizu in nam uničuje iluzijo koncerta ali inštrumentov.

Skratka, vse te kombinacije vplivajo na to, da se zvok sistema sliši dobro ali slabo. Toda ali je boljše imeti avdio sistem, kjer se manj sliši in je bolj prijeten za poslušanje, ali pa avdio sistem, kjer se več sliši a glasba ni prijetna za poslušanje. Vsak bo rekel, ja važna je ,da se da glasbo poslušati. Kaj pa vas potem pri vsem tem moti, da še dalje sledite avdio, radi bi izboljšali avdio sistem. To, ker samo prijetno poslušanje glasbe ni dovolj, mora se tudi vse slišati. Tu pa sedaj nastopi problem, kako to uskladiti.

Da se čim več sliši in čim bolj pravilno. Tega iskanja pa nekateri ne znajo razumeti in so hitro zadovoljni z enim od obeh ekstremov.

No, v ta osnovni opis seveda niso zajeti še nekateri ostali parametri reprodukcije glasbe, kot pomanjkanje koherentnosti zvoka, fazna uskladitev, reprodukcija 3D volumna inštrumentov. Da slišimo vsak inštrument z lahkoto,brez naprezanja, ko igra del celotnega glasbenega dogajanja. Po drugi strani, se pa poskuša doseči, da se npr. rock sliši podobno kot na koncertu.

Ali je zvok po domače povedano preveč » zademfan«( mogoče bolj angleški zvok ali pa preveč »agresiven«( mogoče bolj nemški zvok)? To boste pa morali sami razčistiti in poskušati to z izkušnjami ugotovit. Zakaj se ravno mnenja o vrhunskih aparaturah tako razlikujejo. Toda ali se res med tistimi, ki se tudi malce bolje spoznajo ali samo med začetniki.

[Marko Puš]

Ni prav veliko avdio komponent, ki so v svetovnem merilu povzročile tektonske premike pri reprodukciji živega zvoka. Pri meni takšno pozicijo držijo na primer zvočniki Avalon Eidolon, pa linijski cevni predojačevalnik conrad-johnson ART, še bolj morda Kuzma Air-Line ročica in sedaj se v to kategorijo uvršča še gramofonska glava ZYX R-1000 Sigma.

Včeraj sva s Francem imela daljšo poslušalno seanso in moram priznati, da od zgodovinskega testa ročice Air-Line pred kakšnimi tremi ali štirimi leti, kaj takšnega v svojem življenju še nisem doživel! Tako fundamentalnega, glasbeno odločilnega ali celo kvantnega, če hočete, preskoka v kakovosti reprodukcije z zamenjavo zgolj ene komponente sistema ne bi niti slučajno pričakoval. Še posebej, ko vzamemo v obzir, da so pred tem v sistemu delovale glave, ki se v high-endu uvrščajo v skupino najboljšega, kar lahko ta trenutek sploh kupite (Dynavector DRT XV-1, Benz LP, 47 Labs Miyabi...).

Pravzaprav sploh ne vem točno kje in kako bi začel opis občutkov in vtisov, ki sem jih dobil ob poslušanju te glave. S klasičnim hi-fi besednjakom si tu žal ne morem prav dosti pomagati, precej bolj prav bi mi prišlo na primer znanje muzikologije.

Predstavljate si praktično neskončno transparenco in rezolucijo ob doslej še neslišani muzikaličnosti, ki vzbuja že kar kontemplativne občutke. VSE je zvenelo enostavno prav. Toni so zaigrani v celoti, čeprav se mi pred tem ni zdelo, da kaj manjka. Glasbeni oder resnično diha in pulsira, glasbena ideja je končno v ospredju in verjetno je odveč poudarjati, da s takšno stopnjo kakovosti reprodukcije človek ne razmuišlja več o hi-fi-ju pač pa zgolj o glasbi, o izvajalcih, morda o njihovih inštrumentih, o dirigentovi interpretaciji, o času in mestih, v katerih so dela in izvedbe nastale, o avtorju in ozadju dela in podobno. To je tista stopnja reprodukcije, ko se hi-fi in glasba združita v eno nedeljivo celoto, kjer glasba končno in dokončno prevlada.

Če je ta sestavek deloval nekoliko pretenciozno mi prosim oprostite, ker to niti slučajno nisem želel. Ob urejanju misli in občutkov o tem, kar sem včaraj doživel, pa ne morem nehati premišljevati in se spraševati, kje hudiča bom vzel tako veliko vsoto denarja, ki je potrebna za nakup te mojstrovine...

Se nadaljuje.

[DaretovaSenca]

[quote="Marko Puš"]Ni prav veliko avdio komponent, ki so v svetovnem merilu povzročile tektonske premike pri reprodukciji živega zvoka. Pri meni takšno pozicijo držijo na primer zvočniki Avalon Eidolon, pa linijski cevni predojačevalnik conrad-johnson ART, še bolj morda Kuzma Air-Line ročica in sedaj se v to kategorijo uvršča še gramofonska glava ZYX R-1000 Sigma.

[Marko Puš]

II. del

Ob vsem povedanem je treba reči še to, da je glava "igrala" na gramofonu Stabi Reference (!!!) in prototipu ročice 4-Point (!!). Še eno priznanje legendarnemu gramofonu, ki ga čas kljub letom še ni povozil. Kar sline pa se mi cedijo ko pomislim, kako bo, ko se bo glava preselila na XL/Air Line kombinacijo...

Ne pozabimo tudi na ceno, da ne bo kakšnih nesporazumov: 10.000 EUR.

[kuzma2]

Ime nove Kuzma klasične ročice bo " 4POINT"( Dec 07).

Komentar k MP komentarju odjemnih doz:
ZYX R 1000 SIGMA( cca 10.000 EUR) je v osnovi enaka kot njihova najboljša "normalna glava" R 1000 AIRY( cca 3000 EUR), podobna glava kot je Kuzma KC 4( april 07)), ki jo je MP slišal v istem sistemu en teden preje. Razlika je le v nosilcu igle, ki je pri SIGMI iz diamanta. MP opisuje razliko med SIGMA in ostalimi najboljšimi odjemnimi dozami, ki jih je tokom časa slišal pri meni. Z njegovim komentarjem se strinjam s tem, da so zraven še moje izkušnje z najboljšimi VDH, Clearaudio( ne zadnji model), Lyra ter Transfiguration. Žal nisem slišal My Sonic Lab oz Air Tight PC-1( 5500 EUR), ki po nekaterih informacijah tudi odstopa povprečja drugih najboljših glav.

Ali je v zvoku vredno plačati dodatnih 7000 EUR samo za diamantni nosilec? Če imate resen sistem- zakaj pa ne? Cena je absurdna, toda, to da drugačen nivo resolucije kot menjave kablov, ojačevalnikov, zvočnikov, toda le ko ste že na( nad) nekim nivojem.

[raketar]

Že dlje časa mi leži na duši, da bi nekaj napisal, o sedaj tako popularnem kloniranju komponent. Kaj sploh je kloniranje? Zame je to izdelava popolne kopije originala. Mi pa grejo »na jetra« takšna razmišljanja o kloniranju Vikingov, Avalonov, Shahinianov….. kot se pojavljajo na forumih. Še bolj neumno se mi zdi razno predaljčkanje; ti si od njih, ti si njihov, ti si naš, mi smo najboljši. Ampak…nič ni samo belo, nič ni samo črno. Ne vidim nikakršnega razloga zakaj bi bil zaradi tega ker sem to napisal na Francov forum njegov, ali če pišem na Bojanov forum, Bojanov. Res je samo to da sem »gniv« za pisanje, ker čas, ki ga porabim za klatenje besed raje porabim za kaj drugega. Pri pregledovanju Hienfi foruma pa mi gorijo znakci, da ne morem odgovarjati….
Da se vrnem h kloniranju. Če vzamem samo popularen projekt kloniranja Avalonov na Hiendfi forumu. Pod prvo ne vidim razloga zakaj se nekdo zaradi tega sploh sekira. Če bi bil sam šef Avalona bi mi to samo prijalo. Če že kopiraš, kopiraš tisto kar se ti zdi dobro. Kopiraš s ciljem, da bi to kar je dobro še izboljšal. Rezultat je druga zgodba. Če kloniraš bo rezultat isti ali recimo zelo zelo podoben originalu, saj je vse identično kot pri originalu. Ali je kloniranje DIY? Zame ne, prej kraja, idiotizem, če se ob tem potem hvališ kakšen mojster si. Še bolj idiotsko je kloniranje, ki ni kloniranje. Plezaš na goro zato, da ne bi prišel na vrh?! Kaj je zame samogradnja? Sigurno ne to, da ko pride prijatelj k meni poslušat glasbo in reče:

»Kdaj si pa te Avalone kupil?«
»Saj jih nisem kupil, kar sam sem jih naredil.«
»Ali so res ti keramični drajverji tako dragi?«
»V teh Avalonih sploh niso keramični drajverji, ampak čisto eni drugi«
Nato malo poslušava in potem:
»Ampak to zveni čisto drugače kot original Avaloni!«
»Seveda, saj so enote in kretnica čisto drugačne, drugačna. To so Avalcloni ne Avaloni«
»Potem ti zvočniki nimajo nič skupnega z Avaloni?«
»Seveda imajo, ampak, da to zaznaš je treba gledati ne pa poslušati. Ja si pa res zabit.«

PS.
Z vsem spoštovanjem do vseh, ki jih sploh še zanima audio problematika ter se z avdiem tako ali drugače ukvarjajo. Ampak nekatere stvari se mi resnično zdijo…. Tudi meritve, ki jih nekateri izvajajo. Naj izmerijo še kakšen drug, renomiran, recimo kaki dve leti uporabljan lampaš. Me prav zanimajo rezultati.

Oglas:
Nabavil sem najboljše, najdražje zvočniške enote na svetu. Mid, bas, tweter. Ohišja bodo ultimativna izdelana iz 80mm debele ebenvine, vsi robovo bodo obdelani tako, da ne bo ne vpijanja ne trosenja nezaželeni frekvenc in vibracij, kar bo zelo vplivalo na končni rezultat. O notranjosti ne bi izgubljal besed. Top quality. Teža ohišja: 200kg/kos. Iščem interesente, ki bi hoteli sodelovati pri konstrukciji, projektu ultimativnega zvočnika. Drugi teden dobim tudi kompleten softwear ter hardwear (MLSSA ter tudi CLIO, da bomo stvar lahko bolje nadzrovali ter preverjali) za izvajanje poglobljenih meritev. Vsa ta oprema nam zagotavlja uspeh pri izdelavi kretnice. Brez bojazni. 3x Enter….vse bo »flat«, impendanca, frekvenčni odziv….. Na internetu je o tem veliko napisanega.
ZA USPEH NE RABIMO NIČ ZNANJA. KAR NE BOMO DOBILI NA INTERNETU BODO ZA NAS OPRAVILI KOMPJUTERJI TER MERILNA TEHNIKA. ZATO TUDI TISI, KI SE VAM NE SVITA NIČ O AUDIU…..PARE NA SUNCE, BREZ BOJAZNI.
ULTRA USPEH ZAGOTOVLJEN!

LP, Igor