DIY - Samogradnja zvo?nih omaric

[Gregor UDOV?]

Pozdravljeni,

Odločil sem se, da delim z Vami moj projekt, ki je trenutno v polnem teku.

Da Vam na kratko opišem kako bo to zgledalo da dobite občutek:
sistem bo sestavljen iz dveh zvočnikov ki bosta skrbela za stereo sliko, dimenzij višine 50 cm, širine 25 cm in globine 40 cm. Oblika, ki bi naj bila končna bo zgledala kot "peglajzl" (seveda v prečnem prerezu). Zaprta škatla netto volumna 19 L pod njo bo komora za kretnico in priključna konektorja na spodnji strani, tako da ne bosta vidna. Driverji so kupljeni in so:
visokotonec: ETON ER 4
mid-bas: Eton 7-360/37 HEX
Vse skupaj bo oblečeno v furnir najverjetneje Palisander-Santos. sprednja
stranica pa najverjetneje v carbon, čeprav je v igri tudi barvanje črna perla polmat.
Kot dodatek pa bo v sistem vključen aktivni bas, dimenzij širine 45 cm,
višine 75 cm in globine 50 cm. netto volumen 50 L. Na zadnji strani pride vgrajen Albsov ojačevalec, ob njem pa dve komori za cca 20 l mivke. Driveri so tudi še na "lageru" Peerless XLS 12 aktivni in Peerless membrana XLS 12 pasivna brez magneta 295 g. Pravtako bo tudi ta cel oblečen v furnir razen prednje in zadnje stranice, ki bo poenotena z glavnima dvema boxoma.
Glavna dva zvočnika vosta postavljena na stojalu, ki bo iz marmorja spodaj, treh rostfrei cevi premera 40 mm-t=3 mm, ki bodo polne mivke, vse skupaj pa bo povezano z zgornjim delom ki bo iz mediapana debeline 38 mm in furniran enako kot ostalo. Vso kablovje bo skrito pod spodnjo kamnito ploščo in v zadnji cevi. Ideja je, da je kablovje "nevidno", v ta namen bo tudi lokacija postavitve zvočnika v prostoru izdedena na ta način da bo priključek vgrajen v tleh pod stojalom.



Prečni in vzdolžni prerez zvočnika prikazujejo spodnje slike:





Detajl priključka kabla iz zadnje cevi na konektor še ni čisto izbran, najverjetneje bo izdelan v kompletu s plexi steklom, ker sem se odločil, da bo kretnica vidna. Toliko za enkrat.

Na tem mestu bi se rad tudi zahvalim mojemu bratu , ki mi je nudil računalniško podporo ker se tiče vizualizacije v 3D studio MAxu, ter
prijatelju Darku s pomočjo katerega bo projekt uvidel luč življenja.
saj veste kaj pravijo: Več glav Več Ve! :lol:

Lp Gregor

[VCC]

[quote="Gregor UDOVČ"]Pozdravljeni,

Odločil sem se, da delim z Vami moj projekt, ki je trenutno v polnem teku.

[Gregor UDOV?]

Edino jaz bi razmislil o zaprtem aktivnem subu

Zaprt bo ja, brez dvoma da bo! he he

lp
Gregor

[kuzma2]

Večina muzikaličnih subwooferjev je zaprtega tipa. Lažje se priključi k glasbi. Bas refleks sub je bistveno težje narediti tako, da pravilno igra.

[VCC]

[quote="administrator"]Večina muzikaličnih subwooferjev je zaprtega tipa. Lažje se priključi k glasbi. Bas refleks sub je bistveno težje narediti tako, da pravilno igra.

[Gregor UDOV?]

Gregor, razmisli o dveh enakih zvočnikih v tvoji sub omarici, ki ju boš oba aktivno gnal.

Odločitev za tak sistem basa je padla, potem ko sva s kolegom
izvadla primerjavo vseh treh možnosti (zaprti, reflex, passiv).
Vsak sistem ima svoje dobre in slabe strani pa kot odrazložitev
izbire bom na kratko opisal zakaj sem se na koncu odločil prav za
slednjo.
Pri zaptih škatlah je problem zrak, ki za enoto deluje kot zračna
vzmet in tako "ovira, duši" membrano. Razultat tega je, da SPL linija lahko
pade celo za 12dB/oct. Prednosti zaprtih sistemov so npr.:
lahko uporabljaš enote z nizkim Qt faktorjem in pri tem dosežeš soliden odziv,
ni prizvokov bass cevi, "zračna vzmet" v notranjosti omejuje odklon zvočnikov v območju
nizkih frekvenc,... Slabosti zaprtih sistemov pa so: potrebna uglasitev s pomočjo
regulatorjev, možnost večjih popačenj nizkih frekvenc pri doseganju željene ravni, zato
ker ni bas cevi ali pasivne membrane, ki pomagata producirati globino iz škatle, majhna
zmogljivost pri nizkih frekvencah,...
Reflex sistemi so po drugi strani bolj popularni. Prednosti , ki sva jih zasledila so
nizka cena izdelave, naknadne možnosti uglasitve, visoke zmogljivosti pri nizkih
frekvencah, majhni odkloni pri uglaševanju,... Slabosti: nizko uglaševanje pri
majhnih škatlah zahtevajo dolge cevi, pri čemer se pojavi problem resonance cevi v
"delovnem območju", redukcija prozvokov v ceveh pomeni večje prereze kar pa vpliva tudi
na dolžino,...
Sistemi s pasivno membrano, pa je posrečena kombinacija za moj okus, ker se znebiš prizvokov, ki
jih oddajajo bas cevi ter s tem dosežeš nizko popačenje, možna je nizka uglasitev pri manjših
škatlah, ter velika možnost naknadnega uglaševanje,... Slabosti, ki sva jih zasledila pa so:
netočna uglasitev lahko podaja slabe rezultate (no,tega ne bova dovolila :D ), pasivna membrana deluje izven območja nizkih frekvenc,...

To je nekaj stvari, ki sva jih našla v literaturi in glede na zgoraj povedano je bila odločitev
po tehtnem premisleku izbrana, odločil sem se za slednjo.

lp
Gregor

[VCC]

[quote="Gregor UDOVČ"]

Gregor, razmisli o dveh enakih zvočnikih v tvoji sub omarici, ki ju boš oba aktivno gnal.

To je nekaj stvari, ki sva jih našla v literaturi in glede na zgoraj povedano je bila odločitev po tehtnem premisleku izbrana, odločil sem se za slednjo.

[kuzma2]

Če me spomin ne vara je pri zaprtem sistemu frekvenčno padanje 12 dB /okt od rezne frekvence. Pri BR je 24 dB/oct.
Se pravi, četudi je rezna frekvenca višja pri zaprti škatli kot BR, lahko zaprt sistem doseže -3dB na isti frekvenci kot BR, ki gre pri OdB frekvenčno seveda nižje- toda odvisno kako kvalitetno. Oziroma mogoče zaprta škatla celo odigra najnižje frekvence več kot BR.

Dobre zvočne omarice uporabljajo zelo dušen BR in s tem se karakteristika približuje zaprti škatli.
Seveda pa se lahko uporabi BR kot premalo dušen in s tem dobimo večjo količino basa in to zgornjega "impresivnega" basa-ki pomaga manjšim zvočnim omaricam da imajo poln zvok.
Včasih je kar precej angleških proizvajalcev uporabljalo ABR( auxiliary bass radiator)- pasivni radiator. Toda pri subih je stvar problematična- vpliv vpetja pasivne membrane in vpliv na zgornji bas-lahko ga "požre".

[Rogouc]

Gregor, če si se že odločil, da narediš sub s pasivnim radiatorjem, bi ne bilo spabo, če namesto pasivne membrane raje uporabiš še en ustrezen basovski zvočnik. Nepriklopljen bo delal kot pasivni radiator, če mu dodaš med sponki upor (npr 4.7 -6.8 ohma), dobiš pasivni radiator z dodatnim dušenjem, če pa sponki kratko skleneš, imaš skoraj povsem blokiran radiator. Za povrhu pa lahko tak basovec priklopiš še skupaj z glavnim in dobiš kompresijski zvočnik z vsemi aktivnimi membranami.

R :P

[Gregor UDOV?]

Odgovor na :Rogouc, VCC
Gregor, če si se že odločil, da narediš sub s pasivnim radiatorjem, bi ne bilo spabo, če namesto pasivne membrane raje uporabiš še en ustrezen basovski zvočnik. Nepriklopljen bo delal kot pasivni radiator, če mu dodaš med sponki upor (npr 4.7 -6.8 ohma), dobiš pasivni radiator z dodatnim dušenjem, če pa sponki kratko skleneš, imaš skoraj povsem blokiran radiator. Za povrhu pa lahko tak basovec priklopiš še skupaj z glavnim in dobiš kompresijski zvočnik z vsemi aktivnimi membranami.

Ravno danes se dobiva s kolegom in bova malo predebatirala,
o tej možnosti. Hvala Vam za dober predlog, saj veste kako je
ko si v fazi projektiranja imaš polno možnosti, na voljo je kar
nekaj literature in na enkrat imaš milion informacij. Pol pa
začneš tuhtat kaj bi pa jaz rad imel, pol se spomniš kaj si že slišal in kaj
ti je bilo na slišanem všeč. Skratka bom pretehtal še enkrat to možnost glede na to da imam žal že kupljen material a se bo dalo ob morebitni odločitvi tudi zamanjat :D

Zanima me samo kakšna bi bila direktna zvokovna razlika (finesa) med obema basoma oz. kaj bi pridobil ali izgubil? Hvala Vam za podan odgovor. Upoštevam Vse dobre predloge, da bo končni izdelek raketa :D :D :D :D

Lep pozdrav
Gregor

[miran]

Točno tako kot omenja Rogouc je to rešeno v SonusFaber Extrema, kjer je kot "aktivni" pasivni radiator uporabljena kefova ovalna enota B139.

Nekaj o tem imaš na tem linku
http://www.audiofederation.com/blog/archives/27

[kuzma2]

Veliko zvočniških sistemov uporablja dva subwooferja( aktivna)-namesto enega velikega, običajno postavljene ob steni. S tem se marsikaj izboljša- od razporeditve stoječih valov do boljše integracije z midbasi monitorjev.

Sem pa bil presenečen, ker se je signal za napajanje aktivnih subov( NOLA) jemal iz monitorjev( iz izhoda končne stopnje) in ne iz predojačevalnika zaradi boljše integracije- vpliv različnega filtriranja in faznih zamikov?!

[Rogouc]

Pri Noli so si verjetno hoteli zagotovit pravilno fazno reprodukcijo, kar pa s signali iz predojačevalnika nebi šlo, saj je razlika ogromna, a vzamemo direkten nefiltriran line out ali pa namenski sub out kot je to na večkanalnih receiverjih in procesorjih. Slednji imajo signal že filtriran, standarda za tip in stopnjo filtracije pa ni, potem je pa stvar sreče in znanja uporabnika, če bo uspel sub integrirat z monitorji ali ne.

Ja, saj res - dva suba, oziroma stereo postavitev subov. Prednost je v usmerjenostni karakteristiki dveh subov napram samo enemu, saj je več energije usmerjeno v poslušalca in manj v stranske stene, kar pomeni da bo artikulacija basa boljša. Bolje kor en velik sub sta dva manjša (enako kvalitetna), še boljše pa dva velika. :P

R :P

[Rogouc]

[quote="Gregor UDOVČ"]Zanima me samo kakšna bi bila direktna zvokovna razlika (finesa) med obema basoma oz. kaj bi pridobil ali izgubil?

[kuzma2]

Sistem Nole( Viper+ Thunderbolt sub 2x) ni ravno poganjal hišni resiverček, ampak recimo 200W Plinius pred+končna.