Zanimivi zvočniki

[kuzma2]

Pred 10-12 leti je bila to zelo uspešna prvoaprilska šala ,
a danes je to že resničnost:

Seveda primerno za muzeje , ne za dober zvok:

[url]http://www.holosonics.com/?g&gclid=CPO5o8LXlIgCFU9TQgodPgupFA[/url]

[kuzma2]

Evo test subwooferja firme Eminent Technology TRW 17, ki gre do O Hz v eni najstarejših undeground revij IAR, kjer je zelo obširen ?lanek o tem kaj je pomembno pri subwooferjih ter o tem, da je to edini pravi subwoofer- toda pripravite se na dolgo branje:

http://www.iar-80.com/page142.html

ter za pokušino, kako deluje subwoofer, ki gre do O Hz:

----------------------------------------------------------------------------
Part II: How the TRW Works

The design concept of the TRW is radically new for a subwoofer, and radically different from conventional subwoofers, indeed so different that doubting Thomases can't see how the TRW could possibly work as an audio subwoofer.
But the basic technologies employed by the TRW are actually old, well established, and well proven.

A. Proven Technologies

The engine that provides the airflow, hence the bass energy, in the TRW is simply a fan, directly powered by an electric motor, which in turn is directly powered by the powerline. Electric fan technology is very old, in fact several decades older than the moving coil loudspeaker driver employed by conventional subwoofers. And the electric fan has been very well established and well proven, for over a century, as a very effective and efficient mover of large quantities of airflow. The electric fan is used almost universally, for small applications like venting your computer case, for medium applications like ventilating or exhausting your domestic room or attic, and for large applications like power station cooling and wind tunnels. If any doubting Thomas thinks that fan technology cannot move enough air to create thunderous bass in a domestic room, let him try to stand upright in a wind tunnel.
The second engine in the TRW, which tracks the audio signal and modulates the airflow in accurate sympathy, is simply variable pitch for the fan blades. This variable pitch blade technology has been employed and proven for nearly a century, for example in airplanes, where the propeller blade pitch is varied to suit varying conditions. Airplane propeller blades even reverse their pitch, thereby providing negative airflow, to very effectively brake the airplane after landing touchdown (even more effectively than the old fashioned technology of wheel brakes can do). If any doubting Thomas thinks that variable pitch blades cannot effectively modulate airflow, to reproduce a positive and negative audio signal waveform, let him try to stop a heavy airplane, after landing touchdown, with old-fashioned wheel brakes alone.
Doubting Thomases will be further reassured by the fact that these two old technologies have already been successfully combined in a loudspeaker (though not a subwoofer), over half a century ago, a loudspeaker that can play extremely loud and put out huge amounts of acoustic energy. The moving vane loudspeaker, used extensively in World War II, used one engine to move air, and a second engine to modulate the airflow via a variable pitch blade, just as the TRW subwoofer does. And this moving vane loudspeaker, using the same basic technologies united together as in the TRW subwoofer, could generate such huge acoustic energy and loudness that it was used to communicate between warships that were located far (perhaps miles) apart! If these same technologies as used in the TRW have long ago been proven to be able to generate this kind of acoustic energy and loudness over the open air space above the ocean, then doubting Thomases can be reassured that the TRW can generate all the acoustic bass energy you could possibly want within the confines of a domestic room space.
The TRW drives its rotating fan directly by an electric motor, working straight off the powerline, at constant rotational velocity. The TRW modulates the fan blade pitch with a voice coil, which is mechanically linked to the variable pitch blades, and which is driven by a conventional power amplifier responding to the bass audio signal input.
As the blade pitch is modulated in response to the bass signal, the blades push more or less air forward, or more or less air backward (for the negative portions of an AC bass signal waveform). Note that the TRW fan can happily and effortlessly thereby reproduce bass signals of arbitrarily low frequency (as discussed above, this is the complete opposite of conventional subwoofers, which get into progressively worse trouble, in many ways, as the bass frequency to be reproduced goes lower). The TRW can even happily, effortlessly, and accurately reproduce DC (zero Hz), by simply holding the blade pitch fixed while the fan continues to rotate.


IAR
---------------------------------------------------------------------------------

Za tiste, ki ne boste brali in se le smejete: osnovni princip je še iz 2. svetovne vojne- ventilator ustvari tok zraka, ki ga modulirajo gibljivi deli ventilatorja, ki ustvarijo zvo?no valovanje nizkih frekvenc.

Skratka ni? novega!?!

[fotr]

a nismo o tem že nekaj govorili? Jaz imam to stran
http://www.eminent-tech.com/RWbrochure.htm
že nekaj časa v priljubljenih, pa je nisem sam našel.

[kuzma2]

Za tiste , ki ste v subwooferjih: Po 34 letih je legendarna tovarna izdelovalcev subov M&K v ZDA zaprla vrata.

[kuzma2]

Za Lowther entuzijaste: te zvočniki so na CES 07 dobro igrali.
[url]http://www.teresonic.com/index.htm[/url]

[akacjan]

Živjo,
že nekaj časa se mi mota po glavi izkušnja, ki sem jo doživel enkrat konec januarja letos, in sicer , z Filharmonijo smo imeli dva koncerta v Ludwigshafnu. Ker je tam takorekoč čez vodo (Ren) mesto Manheim, ki je bistveno bolj zanimivo sem se v glavnem zadreževal tam. Pa najdem dober Hi-fi gešeft in noter prijaznega prodajalca. Beseda da besedo in tipček mi (oz. nama , z ženo ) pokaže demo salon kjer je bilo videt JM lab ,T&A, Audio fizik... in seveda tahudo serijo b&w -jev -se pravi renovirano serijo 800. Ker je imel priključene 802- jke,se zavalim v naslanjač in.... padem dol .Sistem je bil Macintosh ,neki 300w mono bloki in pred (ne vem kateri, ker mi roba ni poznana ) in pa nek no name CD. Torej, kar sem slišal, je za mene primerljivo samo z šokom, ki sem ga doživel pred cca 16 leti ko sem pri Božiću v Londonu poslušal njegov sistem , ki je bil do tedaj in še dolgo potem najboljša stvar v audiu,kar sem jih slišal.
Ker so mi nekateri vrhunski sistemi kar dobro poznani (Andrejev, Kuzmin, Igorjeva roba...) lahko samo rečem, da me je b&w 802 noro navdušil. Poslušal sem Mahlerjevo 4, nek Schubertov godalni kvintet in prvo ploščo od Friedmana. Seveda naju je z ženo Mahler sesul. Reprodukcija ni imela meja, poslušal bi do nezavesti....
lp
A.

[ak]

ja, kolikor sledim raznim forumom (tujim), B&W-jev nekateri videt' ne morjo, nekateri jih slišat' ne morjo, tretji so pa pe?eni nanje. Vsekakor pa (zgleda) pomaga huda wataža. Še nikoli namre? nisem bral kakega navdušenca, kako da so B&W-ji peli s 15W SET pogonom - vsi navdušenci so jih poslušal priklopljene na manjše ali ve?je elektrarne, tam nekje od 250W naprej.

[kraljmatjaz]

Ce imate primerno veliko sobo lahko pomislite na tele nemske horne, pa se Reference XL + Airline je v ozadju na prvi sliki.

http://www.goodsoundclub.com/Forums/ShowPost.aspx?PostID=4125

[ak]

Madonca, so pa spljuvali tele zvočnike... :shock:

sicer o konstrukciji zvočnikov ne vem ničesar, o hornih pa še malo manj :oops: , ampak iz komentarjev na tistem forumu bi sklepal, da tam sodelujejo samo ljudje, ki vsak dan pred zajtrkom skonstruirajo kak zvočniški sistem, ob sobotah pa dva :lol: . Zato je verjetno najti za vsakim vogalom toliko firm, ki dela vrhunske horne v maloserijski proizvodnji. :?

[ak]

Živijo,

čisto iz firbca: a je kdo že slišal (ali vsaj slišal ZA) tele zvočnike

[url]http://www.zingali.it/[/url] Recimo Prelude ali Uvertura serija?

Zgledajo mi dobro (če to kaj pomeni), kako pa bi zveneli recimo pri poganjanju z lampami in poslušanju jazz / rock / pop /klasike? Skratka, ali bi bili "oll-araundarji"?

A je kak zastopnik pri nas?

[raketar]

Še nekaj mojih spoznanj na temo širokopasovnih enot ter hornov. Naj takoj omenim, da stvari ni za posploševat ter, da je mogoče nekdo prišel do drugačnih zaključkov (če se sploh s tem kdo ukvarja).
Zakaj sploh potreba po hornu? »Front« ali »back« horn? Vprašanje kakšna izvedba horna (hiperboldična, tractrix…Carlson coupler, Voight pipe) pa je tudi zgodba, ki še nima končnega epiloga ter je precej zapletena, da bi jo lahko na kratko posplošil. Naj še povem, da imam s horni, takšnimi in drugačnimi kar nekaj izkušenj ter, da me je pred časom ta zgodba zelo zanimala. Še zmeraj z veseljem v sistem priklopim svoje FOSTEX 208Sigma (niso več v proizvodnji) v Jericho hornih. Najboljše je, da zgodbo začnem na začetku oz. zakaj so horni sploh nastali.
Če se postavimo nekaj desetletij nazaj ter se ob tem osredotočim na »štorijo« o hornih. Zvočniki so bili kvalitete takšne kot so bili, glavna stvar je dejstvo, da so prenesli malo moči; 15W,20W. Tudi če je bila občutljivost enot nekoliko večja je obstajal še vedno problem, kako pri dani stopnji razvoja tehnologije zvok še ojačati. Problem je lahko še večji, če predpostavimo, da so bile prve lampe triode ter da je bila tudi moč ojačevalnikov majhna. Potrebo po večjih glasnostih lahko iščemo vsepovsod: razvijajoči kinematografi, koncerti z el. inštrumenti, množične prireditve…. Rešitev, ki bi bila najenostavnejša je povečati število enot. Ampak glavni razlog, zakaj ne tako, je bila velika cena enot ter zopet majhne moči ojačevalcev (čeprav je danes stvar nekoliko drugačna). Druga rešite je postaviti zvočnik v zvočni lijak ter tako pri istem setupu zvok precej ojačati. Takšna rešitev ni neka revolucija saj se istega že kar dolgo poslužujejo tudi glasbeni inštrumenti. Naj ob tem samo omenim izvedbo krivulje lijaka; trobenta, saxofon, klarinet…. Katera je najboljša. Ne obstaja najboljša, obstaja samo najprimernejša. Merila za najprimernejšo? Ne vem. Morda uho, glomaznost, ojačitev samo določenih frekvenc, zven, material inštrumenta… Precej podobna je zgodba o horn zvočnikih. Razlika pa je v tem, da zvočnik ni umetnik, glasbenik, ki zvok ustvarja. Zvočnik (seveda tudi ostale komponente) posnetek glasbe samo prenaša v naše uho s čim manj popačenji glede na izvirnik-posnetek seveda. Zato so malo čudne trditve, da je potrebno zvok, ki smo ga slišali v živo preko hornov, takšnih ali drugačnih, reproducirati preko hornov, saj je name slednjih v veliki meri popolnoma drugačen. To je približno tako kot, da bi nekdo trdil, da je potrebno posnetek rally-ja po Švedski, za popolno doživetje, gledati zunaj, ko je najmanj 50cm snega in vsaj –10 C. Ampak, kakor za koga. Sam bi prej preferirav HDTV resolucijo in velik ekran.
Če malo izskočim iz teme. Akustična kitara; za njen trup bi lahko rekli, da je pod prvo »bas reflex« zopet z nameno, ojačati določene frekvence. Seveda so tu še druge stvari, recimo zven, ki je lahko odvisen od več faktorjev: vrsta lesa, oblika trupa, vrste zaščit, laka, izbire strun…, najpomembnejše pa je seveda kdo zanjo sedi. To je najpomembnejše. Naj pomembnejša je zvočniška enota oz. izbira ter integracija (kretnica, filtri) enote ali več enot v določenem ohišju. Ne da drugo ni važno, ampak to je najpomembnejše. Dober kitarist bo dobro igral tudi na malo slabšo kitaro. Slab kitarist pa ne bo zaradi dobre kitare nič boljši. Če je sinergija med (dobrim) glasbenikom in inštrumentom dobra potem je tudi rezultat dober. Zopet lahko podobno stvar prenesemo na zvočnike. Slaba enota, s slabo kretnico v »super boxu«??? Ali pa obratno. Rezultat je zmeraj slab.
Da se vrnem. Se pravi vsa taka ohišja delujejo primarno ter so nastala z namenom ojačitve določenih frekvenčnih spektrov. Ampak ali v današnjem času še zmeraj obstajajo samo takšne rešitve teh problemov? Seveda ne, saj poznamo kW-ne ojačevalce ter kW zvočnike z veliko občutljivostjo. Prišli so novi načini kako zadovoljiti potrebi po večji jakosti zvoka. Seveda se horni še zmeraj v veliki meri uporabljajo tam, kjer so še zmeraj nujno potrebni, recimo ozvočenja velikih zunanjih prireditev, kjer moči segajo v kW. Moči pri takih ozvočenjih ni nikoli preveč, kvečjemu premalo. Potrebno se je zavedati, da je tu primarna stvar zadovoljiti potrebo po glasnosti in ne kvaliteti zvoka. Seveda pa se teži k obojem.
Zakaj pa horni še vedno obstajajo v HI FI ju, čedalje bolj pa v HIGH END u? Čeprav obstajajo tudi druge tehnologije. Na to bi bilo potrebno spet odgovoriti v zelo obsežnem prispevku. Mogoče bi bilo zanimivo prebrati še izkušnje drugih na to temo.
Moje osebno mnenje: horn v funkciji ojačevalca, da; horn v funkciji boljše kvalitete zvoka in večje dinamike, ne verjamem oz. nisem pristaš te teorije.


LP, Igor

[raketar]

Za pozne poletne dni še malo nadaljevanja o lijakih. Ko sem zadnje čase listal stare Hi Fi revije sem zasledil članek izpred devetih let, ko g. Paul Messenger opisuje zvočnike, ki uporabljajo »front horne« za srednje ter visoke tone. Odstavek, kjer opisuje tehnične lastnosti »front hornov« zaključi tako: »You end up with little glimpses of boath heaven and hell«. Seveda lahko tako zaključimo za vsako avdio komponento, potrebno pa je znati določiti, ločiti količino nebes in pekla, ki so v košari. Vse večjo poplavo, popularnost horn zvočnikov pa pripisuje ponovni popularnosti, »renaissance«, SE ojačevalcev majhnih moči pri »resnih Hi Fi intuzijastih«. S takim razmišljanjem glede partnerstva horn zvočnikov se globoko strinjam.
V zadnjem času pa vidim vse več spajanja hornov z izredno močnimi ojačevalci, kar se mi zdi bolj dober marketinški trik, kako impresionirati, predvsem neizkušene audiofile in tiste pri katerih je količina snobizma večja od količine iskanja dobrega zvoka, ki predvsem težko ločijo kvaliteto od kvantitete. Zvok reproduciran preko hornov je največkrat velik, zelo glasen in zato tudi impresiven. Druga stvar pa je »kvaliteten« zvok, ki ga ravno tako lahko dosežemo z manjšimi zvočniki kakor tudi, seveda s horni. Kako velik je inštrument, kako velika so usta, glas pevca, izvajalca v iluzorni sliki reproduciranega zvoka so vprašanja s katerimi se osebno ne obremenjujem prav veliko; jakost, razdalja s katero poslušamo glasbo v živo je pač taka kot je in s tem tudi primerna velikost izvora zvoka. Glede dinamike ter glasnosti pa je bilo rečeno že veliko in ni treba posebno pojasnjevati enega in drugega pojma, ki nimata nič skupnega.
Velika membrana zvočnika bo zanihala več molekul zraka kot majhna. Kako pa te molekule nihajo pa je čisto drugo vprašanje. Ko zagledamo »front horne« si lahko njihova usta predstavljamo kot membrano takšne velikosti; največkrat veliko. Dobro bi se bilo kdaj vprašati ob poslušanju glasnih hornov, kako se bi na njihovem mestu obnašali zvočniki, ki so namenjeni ozvočenju raznih mas prireditev in imajo velike membrane, velik, glasen zvok? Rajši ne, ker se nam (audiofilom) bodo nekateri spet (upravičeno) iz srca smejali
Vprašanje glede optimalne krivulje horna, ne vem če se izplača načenjati, ker do končnega epiloga ne bi prišli. Lahko samo rečemo da daljši, ko je horn (s tem pa se veča tudi površina izhoda iz horna) širši bo njegov frekvenčni spekter ojačitve navzdol proti nižjim registrom. Še ena stvar, ki je nekoliko čudna pri nekaterih »front hornih« je debelina oz. ne resonantnost hornov kot ohišij. Vsi se ubadajo s tem kako, recimo bas reflex…, ohišje, škatlo izdelati čim bolj rigidno. Stene ohišij so debele, v notranjosti ohišja najdemo različne prijeme kako ohišja še ojačati, ga narediti še bolj togega. Kakor, da za front horne to ne bi držalo. Nekdo bi dejal, da pri njih nimamo opravka z bas področjem. Saj ne resonira samo »bas«. Še hujše je če resonirajo višji spektri. Pustimo ob strani materiale, ampak ali so, recimo 1cm debele stene front horna, ki ojačuje do 200Hz, zadostne, dovolj toge, da ne »igrajo«. So, ampak samo do neke jakosti, ki je lahko zelo majhna. Sigurno pa niso primerne za 100dB zvočnega pritiska. Glede tega lahko vsak audiofil potegne zaključke iz lastnih izkušenj, z drugimi zvočniki. Pri hornih ni nič drugače. Srečamo pa tudi take proizvajalce, ki temu zelo pomembnemu faktorju posvečajo več pozornosti in so njihovi horni izredno masivni….. in težki…in dragi….in nerodni za sestavo….in problematični za transport. Druga stvar pa je kvaliteta zvoka, ki mora biti za vsakega audiofila, kakor tudi proizvajalca resnih Hi Fi komponent na prvem mestu.
Vse to kar sem napisal niso problemi, pomankljivosti horna kot teorije, ampak njegove zlorabe in nezadostnega znanja, izkušenj tistih, ki se s tem tako ali drugače ukvarjajo. Prava nebesa in pekel moramo iskati drugje. Če zgodba o idealni krivulji horna nima končnega epiloga potem lahko kaj kmalu zaključimo, da tukaj nekaj smrdi. Pa recimo tako. Zv. enota igra oz. ima popačenja zvoka pri dani jakosti, taka kot ima. Isti zvočnik pri isti jakosti postavimo v front horn. Ali bodo popačenja s tem zvočnikom v hornu manjša, kot brez horna. Popačenja, koloracije zvoka bodo sigurno večja kot, če zvočnik ne bi bil postavljen v horn. Vsak lijak bo vnesel v zvok določena popačenja, koloracije, če tudi imamo opraviti z ultra togim ohišjem horna. Dobro sinergijo med krivuljo horna in enoto pa je tudi prava umetnost skonstruirati. Obširnejši ko je frekvenčni spekter ojačitve, več problemov imamo.
Druga stvar je, da bo isti zvočnik igral z isto obremenitvijo v hornu dosti bolj naglas kot brez. Hitro lahko zaključimo da horn, lijak deluje kot akustični ojačevalec, pasivni ojačevalec brez aktivnega elementa. Kot zanimivost; ravno tako poznamo tudi akustično kretnico pri zvočnikih, ki so vgrajeni v ploščo in z razdaljo, potjo od zadnje strani do prednje strani membrane (ki sta v proti fazi), kontroliramo frekvenco reza ali pa, z zvočnikom vgrajenim v zaprto ohišje, s spreminjanjem volumnom le tega spreminjamo njegov ferkvenčni odziv, rez navzdol. Akustično kretnico bi lahko poimenovali tudi razne pripomočke za spreminjanje akustike prostora. Če se vrnem nazaj k hornom. Da pa bo jakost zvoka ista kot, če zvočnik deluje brez horna bomo morali njegovo obremenitev zmanjšati; potenciometer na ojačevalcu zapreti. Zvočnik bo nihal z manjšim hodom (za dosego iste jakosti zvoka kot brez horna) ter ojačevalec ga bo lažje kontroliral (čeprav ne v absolutnem smislu).
»Damping factor« oz. razmerje med vhodno in izhodno impendanco ojačevalca. Ravno ta parameter nam kaže možnost kontrole ojačevalca nad zv. membrano; da jo časovno idealno zaniha oz. ustavi. Manjši ko je damping faktor ojačevalca več problemov bo imel le ta s kontrolo nad gibanjem membrane (še posebno pri velikih hodih membrane; bas področje). Na splošno imajo ta faktor posebno majhen SE, triodni ojačevalci (nasploh vsi lampaši) ter velik tranzistorski ojačevalci. Marsikdaj slišimo kako dobro zvenijo triode vendar jim manjka kontrola spodnjega registra. Potrebno je omeniti tudi majhno moč triodnih, SE ojačevalcev, ki dosegajo moči do, recimo 15W ter s tem problemov z glasnostjo. Še da ne bo pomote oz napačnega razumevanja. Damp. faktor kaže sposobnost kontrole ojačevalca na gibanjem zvočnika; od basa do visokih. Večja nihanja večji problemi, manjša nihanja manjši problemi ampak problemi v obeh primerih. S postavitvijo enot v horn lahko vpliv damping faktorja zmanjšamo.
Če obremenitev zvočnika zmanjšamo, zmanjšamo tudi popačenja, ki jih zvočnik vnaša v zvok pri večjih obremenitvah. Seveda tudi tukaj obstajajo meje, ki so različne od enote do enote. Kot primere lahko navedem popačenja Tangband enote W3-871, ki so izredno majhna pri manjših obremenitvah, drastično pa narastejo ko obremenitev povečamo. Ampak takrat ko so majhna ne dosežemo jakosti za glasno poslušanje; glasnost pa je precej subjektiven faktor. Po drugi strani pa, High End setup, ki ne doseže glasnosti, ki bi vsaj spominjala na poslušanje »v živo«?! High End mora zadovoljiti tudi temu.
Napisano se predvsem navezuje na front horne, ki v večini primerov ne ojačuje bas področja, katerega integracija v tak sistem predstavlja velik izziv za konstruktorje. Upam, da se iz napisanega vsaj malo sveti, zakaj toliko problemov s tem. Mogoče v prihodnosti še nekaj o tem.

Se kratka misel za konec. Razlika med industrijsko elektroniko in audio elektroniko je ravno takšna kot razlika med sintisajzerje, ki nima dinamičnih tipk in klavirjem.

LP, Igor

[VCC]

[quote="raketar"]
Druga stvar je, da bo isti zvočnik igral z isto obremenitvijo v hornu dosti bolj naglas kot brez. Hitro lahko zaključimo da horn, lijak deluje kot akustični ojačevalec, pasivni ojačevalec brez aktivnega elementa.

[raketar]

Mogoče se ne bi strinjal popolnoma glede napačne označitve horna z ojačevalcem. Seveda pa se strinjam, da ga je pravilneje označiti kot akustični transformator, če gledamo na ojačevalec samo kot na močnostni ojačevalec. Zakaj transformator ne bi mogli označiti v nekaterih aplikacijah kot tokovni ojačevalec. Zanimiva je tudi teorija, ki jo zasledimo, da horn prilagaja, akustično impendanco med membrano zvočnika ter izhodom lijaka. Bolj podrobne razlage oz. možnost vpliva tega na kvaliteto zvoka še nisem zasledil. Če jo kdo ima bi lepo prosil. Bolj razumljiva pa je trditev, da horn pripomore k zmanjševanju akustične impendance med zrakom in membrano.
Da so enote prilagojene za delovanje v hornu. Bolje bi bilo reči, da so nekatere brez horna skoraj neuporabne. Zakaj potem izdelujejo bas horne v katerih enote imajo (gledano na komp. enote) ogromen hod, če se v drugi sapi trdi, da so primerne samo tiste z majhnim hodom. Kakšen tlak bi dobili šele z enotami, ki dosežejo večje premike na stolpec zračnih molekul v lijaku. Pustimo stati, vsak ima pač svojo teorijo, če pa jo upa oz. najde z njo tudi določene rešitve v realnosti pa toliko bolje. V spremembah na kvaliteto zvoka seveda.
Mogoče še zakaj je lijak pravilneje označiti kot transformator in da tudi trditev, da deluje kot ojačevalec ni čisto napačna. Na kratko. Tlak in hitrost zraka sta si obratno sorazmerna. Določena hitrost in tlak, ki ga imamo na začetku lijaka se z večanjem površine transformira tako, da se hitrost zmanjšuje tlak pa povečuje pri dani energiji. Se pravi na izhodu horna dobimo večji tlak in manjšo hitrost mulekul zraka. Uho, bobenček pa je občutljiv na spremembo tlaka (glasnost), hitrost gledano z vidika glasnosti ne igra take vloge. S transformiranjem določene energije smo dosegli povečanje, ojačanje tlaka in le ta je pomemben za zaznavanje določene jakosti zvoka. Pa naj bo horn akustični transfomator ali pa tlačni ojačevalec. Kaj je lažje razumljivo pa kakor za koga. Pravilneje pa je res akustični transformator (z močnim jedrom).

[raketar]

Hja. Še ena stvar, ki bi jo VCC lahko pojasnil s svojega vidika, pogleda na to kaj je ojačevalec, je recimo bas reflex ohišje, ki po mojem mišljenju deluje kot ojačevalec določenih frekvenc s to funkcijo, da jih postavi v fazo med prednjo ter zadnjo stranjo membrane, ki sta si v proti fazi. V električnem smislu deluje to kot vzporedno vezan kondenzator in tuljavan, ki pa seveda ne ojačujeta energijsko in zato to ni ojačevalec. Rezultat pa je ojačanje določenih frekvenc ali pravilneje fazna usklajenost določenih frekvenc, ki se v ušesu odraža kot ojačitev, boljše zaznavanje določenih frekvenc....mogoče še kakšna bolj ekspertna pojasnitev.

PS
Očitno stvar zanima veliko audio intuziastov, saj imamo v parih dneh cca. 150 ogledov.
Me veseli.