Napisal/-a kuzma2 » So Feb 18, 2006 11:27 am
GLASNOST IN DINAMIKA
Sta dva zelo pomembna parametra reprodukcije glasbe. Prvi nam daje nivo kako glasno se sliši glasba. Drugi nam daje razmerje med tihim in najglasnejšim nivojem poslušanja glasbe.
Čim večja glasnost je povezana z zmožnostjo avdio sistema to reproducirati z čim manjšimi popačenji ter samo akustiko poslušalnice.
Čim večja dinamika pa je povezana z dobro reprodukcijo najtišjih in najglasnejših pasaž ter čim večjim številom nivojev vmes.
Ozvočenje gotovo dosega največje glasnosti in dinamiko. Toda sama glasnost je lahko neprijetna in kot taka ni tisto, kar bi lahko imenovali največja glasnost. Tudi dinamika ni v bistvu največja, ker se vse dogaja na dveh nivojih, zelo na glas ali po tihem. Vmesnih nivojev glasnosti pa velikokrat sploh ni. Seveda vsi koncerti oziroma glasba niso tako »ozvočeni« predvsem tedaj, ko gre za manjše dvorane in glasbe bolj zahtevnih zvrsti.
Torej, kaj nam dela težave pri avdio sistemu?
Prvo naletimo na problem reprodukcije najnižjega glasbenega spektra. Manjši sistemi oziroma zvočne omarice le tega ( če imamo srečo) odrežejo . S tem se avtomatično zmanjša glasnost nekega nivoja. In če nato želimo ta nivo poslušati z približno enako močjo kot v naravi, bomo zaradi pomanjkanja basov dvignili glasnost. S tem dobimo več srednjega in zgornjega spektra , ki naj bi kompenzirala pomanjkanje energije. Istočasno pa dobimo še lažno transparentnost, ki seveda tudi kompenzira pomanjkljivosti sistema ter same reprodukcije. Zato se na tak zvok lahko hitro navadimo in potem, ko po pomoti zaidemo na koncert brez ozvočenja manjkajo visoki toni in lažna transparentnost. Seveda pomoč dodatnih basov je tukaj lahko zelo vprašljiva. Basi so že, toda ali so del naravnega spektra je pa čisto nekaj drugega. Na dolgi rok je vedno boljše, če nekaj manjka, kot pa je preveč.
Drugi problem je največja glasnost. Če seveda nimamo celotnega glasbenega spektra tega ne moremo doseči. Lahko reproduciramo posamezne inštrumente do njihove polne glasnosti, a če npr. zopet manjkajo spodnje frekvence tega ne moremo doseči. Zato največjo glasnost v dobrih sistemih zmanjšujemo, ker je drugače taka reprodukcija neprijetna in nenaravna.
Tretji je seveda sama resolucija oziroma prava transparentnost sistema. Ne tista, ki nam poudari le del spektra, da nekaj slišimo več in se nam zdi , da je boljše, ampak transparentnost po celotnem spektru, ki jo da med drugim tudi fazno skladen celotni frekvenčni obseg z minimalnimi popačenji. Kako nam odigra detajle oziroma posamezne inštrumente? Če tega sistem ni sposoben, moramo zato zopet dvigovati glasnost posameznih inštrumentov (celotno glasnost dvignemo), da se sploh kaj sliši. In zopet se nam zdi, da se sliši boljše kot v naravi.
Zato večina vrhunskih sistemov lahko reproducira veliko glasnost , dobro dinamiko, toda , da se to sliši res naravno je velik problem. Seveda za poslušanje glasbe, ki jo poznamo samo preko ozvočenja to ni tak problem. Zato nekateri to ignorirajo in se hvalijo s tem, kako špona, drugi pa istočasno tak zvok odklanjajo, ker je nenaraven in se ga ne da poslušati dalj časa .
Drugi tip vrhunskih sistemov pa lahko reproducira zvok bolj naravno, a mu zmanjka energije in večjih glasnosti. Lahko se posluša različno glasbo ure in ure.
Imamo potem sisteme, ki poskušajo doseči vse. To so običajno veliki sistemi , ki lahko odigrajo glasno z veliko energije po celotnem spektru. Toda doseči, da igrajo tako majhne detajle kot celoto naravno in prepričljivo ni enostavno. Impresivno igrajo hitro ampak občutek naravnega zvoka je pa težje doseči.
Dodatno:
Seveda naletimo sedaj na osnovni problem posnetkov in pomanjkanje njihove dinamike. Zaradi problemov snemanja in predvsem reprodukcije so posnetki narejeni tako, da so tišji deli posneti poudarjeno in najglasnejši deli omejeno tako pri samih konicah kot pri energiji nizkih frekvenc.
Zato, če imamo sistem, ki lahko igra na polno glasnost lahko dosežemo zgornjo glasnost podobno kot v naravi . Toda tedaj bo večina tišjih delov igrala preglasno in nenaravno. Če pa poslušamo tišje dele z naravno glasnostjo, nam zmanjka energije in prepričljivosti pri najglasnejših delih.
Toda čim boljši je sistem, tem manjši je ta problem , ki nam vseeno omogoča, da čim večji del glasbe dojemamo bolj naravno.
Dodatno dodano:
Seveda se o tem šele lahko pogovarjamo, ko sploh sistem pripeljemo do nekega nivoja, ko se sploh upamo pogovarjati o nekih primerjavah z živim zvokom.
FK