Napisal/-a Marko Puš » Po Jul 04, 2011 8:46 pm
SoulSonic : Tretji del
Ker mi je na uho prišlo, da naj bi bil v soboto 2.7.2011 »popravni izpit« sistema s SoulSonic Impulse zvočniki v VKLOP-u, sem se obrožen s kopico referenčnih LP-jev, enim CD-jem in velikim pričakovanjem odpravil tja.
Že takoj na začetku veliko razočaranje, saj je bil analogni gramofon Clearaudio le nekaj dni prej prodan. Torej, nič analognega izvora zvoka in zelo zanesljivega testnega materiala... OK. K sreči je bil pri roki »moj zvesti« Michael Ruff, Speaking in Melodies (Sheffieldov CD), poleg tega imajo v VKLOP-u vedno nekaj zelo solidnih CD-jev, s katerimi sem si lahko nekoliko pomagal.
Zvok sistema je bil v primarjavi s prejšnjo sredo precej boljši. Predvsem se je končno nehal dreti, bil je tudi nekoliko bolj uravnotežen in kultiviran. Kljub temu pa glavne pomanjkljivosti, ki sem jih omenil v prejšnjem sestavku, niso bile odpravljene. Bile so sicer nekoliko manj očitne, vendar so bile ves čas tam. Ne bom se spušščal v analizo vseh segmentov reprodukcije, nekaj več pozornosti bi rad posvetil samo enemu elementu, ki se, ko berem razne komentarje, po mojem prepričanju napačno interpretira kot »velik prostor, velik zvočni oder« in podobno. To kar smo lahko slišali v VKLOPU ni bil širok, globok in visok zvočni oder z natančno pozicioniranimi in strukturiranimi inštrumenti, pač pa, rekel bi, tipična dipolna prezentacija zvoka, ki vedno in v vsak posnetek, ne glede na to, kako je bil narejen, »vnese« nekakšno distanco, neko umetno dodano globino in nekakšen »prostor« med zvočnikoma, ki pa je v bistvu bolj ali manj prazen. (Mogoče gre tu tudi za kakšno anomalijo na srednjetonskem področju, ki se je zdelo precej zadržano...) Kljub občutku prostora so bili inštrumenti vseeno pozicionirani na skrajnih koncih in stisnjeni v manjše meglice družin inštrumentov (The Firebyrd, Mercury Living Presence SR90226CD). Podobno (vendar ne tudi identično) prezentacijo pričarajo na primer zvočniki Shahinian, v nekoliko manj akutni verziji tudi MBL, pa nekdaj Mirage za katere sedaj ne vem, ali so še v »omnidirekcionalnih vodah«....No, kljub temu pa ta, na videz velik oder, ki se pogosto začne šele kakšna dva ali tri metre za linijo zvočnikov, kot rečeno ni napolnjen z vsebino, za katero vemo da je tam. Kljub navidezni fizični veličini, so glasbene informacije majhne oziroma se zaradi nenaravnega občutka velikosti odra zdijo še manjše. Poleg tega inštrumenti niso bili niti jasno, niti globinsko pravilno pozicionirani (npr. desni srednji del orkestra - za violami in čeli so pihala, za njimi trobila in tako naprej proti zadnjemu delu odra). Če izmenično igra več inštrumentov, ko se npr. Izmenjujejo trobente, pozavne, pa mogoče še rogovi, mora vrhunski sistem povsem jasno reproducirati položaj vsakega inštrumenta, tako v prostoru, kot v odnosu do orkesterskega korpusa, hkrati pa morajo inštrumenti zadržati tudi svoje »notranje dimenzije«, kar pomeni, da so vsaj približno realistično »veliki«. Refernečni material, na katerem lahko preizkusite navedeno, so tudi CD-ji, na primer na The Royal Ballet (Classic Records - RCA Living Stereo LDSCD 6065) ali pa Borodin Symphony No. 2 (Classic Records – RCA Living Stereo LSCCD 2298), pa delo España (London CSCD 6106). Seveda je tu pomemben tudi karakterističen ton ali timber, kar skupaj z naravno transparenstnotjo in resolucijo tvori tisti tako težko dosegljivi »High-End« občutek, ko si rečemo, no tole me pa nekoliko spominja na živo izvedbo in nam požene kri po žilah, mravljince po koži ali solze v oči.
To je samo en majhen segment vrhunske audio reprodukcije, ki se pričakuje od vrhunskega sistema in ker na medmrežju v ZDA kroži informacija, da SoulSonic Impulse stanejo okroglih 100.000 $ (to ni ravno drobiž), potem lahko od takega izdelka upravičeno pričakujemo ali celo zahtevamo referenčne »sposobnosti« na vseh področjih reprodukcije Zvočnik s takšno ceno mora biti (ali bi vsaj moral biti) ABSOLUTNO superiroren v primerjavi s konkurenco s ceno pod 50.000 $ in povsem konkurenčen z uveljavljenimi modeli tega cenovnega razreda (tam nekje med 80.000 in 120.000 $). Ali Soul Sonic Impulse dosegajo ta kratiterij? Mogoče nekje v nekih drugih pogojih in v nekem drugem sistemu, z neko drugačno glasbo, v VKLOP-u pa tega pričakovanja niso opravičili.
Slišal sem že veliko BISTVENO dražjih zvočnikov v BISTVENO močnejših sistemih, kot je bil ta v VKLOP-u, ko so bili rezultati ABSOLUTNO porazni. Prostori na avdio sejmih in na takih prezentacijah pa niso nič slabši ali boljši od povprečne dnevne sobe v stanovanju večine avdiofilov, pa so ob podobnih pogojih rezultati vedno nekje odlični, drugje zelo slabi. Eni sistemi se izkažejo, drugi ne, včasih poceni kombinacija zveni čarobno ob dražji, drugič spet dobro zasnovana in postavljena vrhunska kombinacija povzroča slinjenje tudi najbolj zahtevnih avdiofilov...in tako naprej. Hočem povedati, da pri v naprej pripravljenih prezentacijah ne more biti izgovorov v slogu, »akustika je slaba, kabli niso pravi, ojačevalec ne poganja....ipd«. To nikogar ne zanima, pomemben je samo rezultat in ni malo takih, ki prav uživajo, ko lahko kriitizirajo in pljuvajo. Je pa težko, vem in zelo boleče, ko gredo stvari svojo pot in ko zvok ni takšen, kot vemo, da je lahko. Tudi meni se je to že večkrat zgodilo (tako kot, resnici na ljubo, prav vsakemu avdiofilu, samo večina tega ne bo nikoli priznala...), ko sem prirejal »dneve odprtih vrat«.... Ni važno kolikokrat padeš, važno je, da vsakič znova vstaneš in greš naprej.