Napisal/-a VCC » Pe Okt 13, 2006 1:28 pm
Danes sem opravil analizo dveh koščkov LPjev, ki jih je priskrbel fotr.
Eden je bil Culture Club - Jugoton
Drugi je bil - Dubrovački Trubaduri - poduzeće za izradu gramofonskih ploča Dubrava Zagreb.
Koliko sta ta vzorca reprezentančna za zdajšenj vinil ne vem, verjetno pa ni neke strašne razlike.
Analiza: Direktno vzorčevanje brez predpriprave vzorca s pomočjo laserske ablacije, analiza v masnem spektrometru z ionizacijo v induktivno sklopljeni plazmi.
Instrument:
New Wave Research UP-213 Deep UV Laser Ablation Workstation
Agilent Technologies 7500ce ICP-MS
Pogoji:
Laser:
valovna dolžina - 213 nm,
energijska gostota na vzorcu - 0,15 J/cm2,
premer kraterja - 100 um,
hitrost potovanja žarka - 50 um/s,
frekvenca laserskih pulzov - 10 Hz
čas laserskega pulza - 3 ns
ICP-MS
nosilni plin - He 0,95 l/min
make-up plin - Ar 0,75 l/min
RF moč/plazma - 1500 W
Ker nimam referenčnih vzorcev umetnih polimernih materialov, s katerimi bi lahko izdelal kalibracijo in ocenil dejansko vsebnost elementov v vzorcih, podajam le kvalitativne ugotovitve:
Culture Club:
Sledovi: Sn - kositer
Ultra sledovi - Na, K, Si, Ca, Ti, Sr, Fe, Cu, Co, Hg, Pb
Dubrovački Trubaduri:
Sledovi: Sn
Ultra sledovi - Na, K, Ca, Ti, Fe, Sr, Cu, Hg, Pb
Sledovi pomenijo vsebnosti v ppb (parts-per-billion)
Ultra sledovi pa pomenijo vsebnost v ppt (parts per trillion)
Kaj se da iz tega sklepat?
V vinilu vsekakor obstajajo sledovi magnetibilnih elementov (Fe, Co), vendar so take vsebnosti praktično prenizke za kakršen koli vpliv na magnetne lastnosti same LPjke.
Od kje izvira slišana razlika pred in po "demagnetizaciji" LP, pa naj vsak presodi sam.
LP; VCC