Utrinki iz avdio zgodovine

[kuzma2]

1975-79?:revija Studio

V tedanji Jugoslaviji je izhajala hrvaška revija Studio( podobna Stopu) v kateri je bila ena stran posvečana vrhunskemu avdiju( nad nivojem raznih Akai, Sansui, Pioneerjev,... ipd).

Rubriko je urejal, sedaj že nekaj časa pokojni Dušan Dragovič. Njegov stil pisanja o kvaliteti zvoka , informacije, pisanje o znamkah za katere smo slišali prvič, novice iz avdio sveta, njegove izkušnje, so tedaj ( tudi meni) odpirale in brusila ušesa mnogim današnjim najbolj zagrizenim avdiofilom.

Tedaj smo počasi začeli spoznavati, da seveda zvok ni skrit le v nekaterih tehniških podatkih, ampak da subjektivno ocenjevanje le veliko več pove o karakterju zvoka in s tem o dejanski kvaliteti aparature. Tedaj so nas že na veliko zasuvali japonski proizvajalci s prospekti, kjer so se religijozno primerjali npr. podatki o popačenjih, nivoju šuma, ipd.

Samo en primer pristopa:

Ko je v članku o zvočnih omaricah najavil opis kaj in kako naj bi se slišal bas, kaj je pomembno, smo v naslednji številki z začudenjem začeli prebirati članek o basih, toda tekst se je začel z opisovanjem visokotonca in njegovega vpliva na zvok.

No, danes to še vedno nekaterim ni jasno kako lahko vpliva na base.

[kuzma2]

Evo eno skoraj legalno zgodbo in če se jih dovolj nabere , bi lahko izbirali najbolj bizarno švercanje avdio robe čez tedanje meje v SFRJ- saj sedaj je itak vse zastarano:


Uvoz krtačk

Leta 1986 sem začel izdelovati čistilne naprave za čiščenje plošč. Za sam postopek čiščenja se je potrebovala tudi karbonska krtačka. Kot obrtnik si tedaj lahko uvažal dele, ki si jih potreboval le za izdelavo lastnih izdelkov. Uvoz robe za nadaljno prodajo ni bil dovoljen obrtnikom. Tedaj seveda še ni bilo d.o.o. in podobno.

Skratka uspel sem na Tajvanu kupiti 100 karbonskih krtačk zelo ugodno, ki bi bile del čistilne naprave za čiščenje prahu in raznos tekočine po plošči.

Ko je paket prišel na Carinsko pošto( CP) v Ljubljani ( na žel. postaji) so me obvestili, da ne morem uvoziti teh krtačk, češ, da je to roba za prodajo. Celotna vrednost pošiljke je bila tedaj 150 USD, kar je bilo tudi tedaj relativno malo denarja.

Poslal sem izjavo na CP zakaj potrebujem krtačke. Odgovorili so, da uvoz ni možen. Po telefonskem razgovoru s šefom carinske pošte sva se dogovorila, da pridem s čistilno napravo v njegovo pisarno, ter mu jo demonstriram.

Naslednji dan zjutraj se z avtom odpeljem v LJ in parkiram kar na pločniku, ter s čistilno napravo, ki je imela vgrajen 1000W sesalnik, nekaj ploščami ter različnimi steklenicami in krtačami vstopim v pisarno šefa Carinske pošte. Ob velikem hrupu mu demonstriram nanos tekočine, čiščenje plošč ter obrazložim postopek. Šef pravi, da, res je, to je v redu, ampak še vedno jih lahko prodate tudi posebej- ni uvoza!

Potrebno bo pošiljko vrniti. Vprašam, če je možno, da pošiljko sam kot lastnik odpeljem iz države ven. Odvrnejo mi, da ni možno, ker je poštna pošiljka, razen, če pridobim dovoljenje pošiljatelja za prenakaz.

Odločil sem se da pridem do krtačk ne glede na komplikacije, čeprav je bilo vse skupaj že absurdno.

Zato domov , pismo na Tajvan in čez 14 dni dobim pismo, da seveda dovoljujejo prepošiljanje pošiljke s strani FK. Napišem prošnjo za CP za prevoz paketa( velikosti škatle za čevlje) od CP Ljubljana, ven iz SFRJ- mejni prehod Ljubelj, vozilo s to in to reg. številko, šofer ta in ta s potnim listom v roku 24 ur. Škatla je bila uradno zaplombirana in vsi dokumenti urejeni s strani špediterja. Če je ne bi izvozil, bi bil to carinski prekršek z zelo veliko kaznijo.

Odpeljem se na Ljubelj, kjer je carinik poštempljal dokument, da je roba zapustila SFRJ in tedaj mi je sam carinik namignil, kar obrni se naokrog in zapelji nazaj skupaj s to škatlo.

Kdor pozna Ljubelj ve, da sem se zapeljal naprej tisti 30 m in U obrnil vozilo in zapeljal nazaj v SFRJ brez težav.

In krtačke so bile moje- s pomočjo "legalno" narejenega carinskega prekrška!

[fotr]

evo, sedaj je jasno zakaj so hifiji tako dragi. Zaradi manipulativnih stroškov (manipulacija s carino pač stane)

[kuzma2]

1976: KLG

V letih 1975-1980 je v Kranju deloval Klub Ljubiteljev glasbe( KLG), ki je združeval ljubitelje glasbe na način kot še nikoli preje. Razdeljen je bil na sekcije.

Koncertna sekcija je organizirala koncerte naših in tujih izvajalcev. Prvi koncert Buldožerjev je bil zaradi afere z invalidi prepovedan.

Npr. od sploh drugega nastopa Pankrtov( tedanja oblast nas je krizirala zakaj pomagamo tedanjim separatistom iz Kosova- namreč PUNK naj bi bile kratice za Pomagajmo Udruženja Naroda Kosova), do reuniona Mladih Levov, NLP, Begnagrad, Mežek, do koncertov iz Vel. Britanije.Veliko koncertov se je posnelo in trakovi še obstojajo.

Glasbena sekcija je skrbela za nabavo plošč in brezplačne glasbene večere, kjer so prišli predstavljat glasbo določenih zvrsti ali izvajalcev predvajano s plošč na vrhunskih avdio sistemih znani slovenski glasbeni kritiki. (od Stane Sušnika do Branko Rončela).

HIFI sekcija je pomagala z nasveti, predavanji in v lastnem klubu smo imeli svoje plošče,HI FI stolp in glasbene ter HIFi revije .

Glasilo je izdajalo nekaj člankov v katerem se je pisalo o glasbenih dogajanih in seveda bila je tudi HIFI rubrika.

Hodilo se je organizirano z busi na Ljubljanski Jazz festival, Pink Floyde na Dunaj, folk festival na Nizozemsko, ipd...

Financirali smo se s koncerti in nekaj je prispevala občina. Nekatere prireditve so naredile plus in so pokrivale tiste z minusom.

Iz tega se je med drugim tudi rodil svoje društvo izključno organizirano za izdajanje revije Avdiofil, ki je začela izhajati kot prva neodvisna revija ( namreč tedaj so vse časopise ali revije izdajale izdajateljske hiše pod okriljem oblasti- SZDL ali so bila le tovarniška glasila ,ki niso bila v prosti prodaji) za avdio in glasbo in to v slovenščini in s/h jeziku posebej.

Žal zelenci poleg entuzijazma nismo dovolj vedeli o ekomomiji in je izšlo le nekaj številk. Toda bila je prva neodvisna revija v tedanjem celotnem "vzhodnem bloku".

[kuzma2]

1983: Sejem elektronike Ljubljana

Tedaj sem prvič predstavil širši javnosti gramofone Stabi. Uredili smo zaprto demo sobo v kateri smo poleg gramofonov postavili demo sistem:

Predojačevalnik BEARD in končno stopnjo BEARD 2x 90W( KT 88 ) na elektronike z VDH kabli in QUAD 63 elektrostatične zvočnike.

Za večino poslušalcev je bilo to sploh prvič, da so slišali vrhunski zvok. Nekaterim je tak zvok, ki je bil zelo fazno koherentnen in nepopačen, spremenil odnos do reprodukcije glasbe. Tiste, ki so pa iskali masažo trebuha z basi, pa je pustil nezmasirane.

[kuzma2]

1966: Kino Kranj: sistem TODD A0 -70 mm

V tem času je kranjski kino kot prvi v tedanji Jugoslaviji v dvorani kina Center montiral ta kino sistem. Kranjski kino Center se je tedaj smatral za eno najlepših kino dvoran v SFRJ.

Toda ta sistem je imel dve prednosti pred klasičnim Cinemascop velikim platnom.

Samo projekcijsko platno je bilo še večje za cca 20%, ter sam film je bil namesto 35 mm širši in je bil dvojne širine na 70 mm( manjše povečanje slike) širokem filmu ter več sličic v sekundi(30 namesto 24 v sekundi- negativ je bil posnet celo vzdolžno in je bil še večji), kar je( tudi še danes se to smatra) dajalo najboljšo sliko v kinu.

Sam zvok je bil posnet na film enako kot na magnetofonski trak ob robu filma, vendar s to razliko da je imel že leta 1966 šest ločenih kanalov- če me spomin ne vara: spredaj tri, dva levo in desno ter enega zadaj.

Ja, tudi vsi Ljubljančani so tedaj hodili gledat in poslušat filme v Kranj.

Promotor tega sistema Mr. Todd je bil nekaj časa poročen z Elizabeth Taylor- najlepšo igralko tistih časov.

PS:
mnogo let kasneje ko se je v kinih vrtel film Potres, so se v dvorane montirali posebni subwooferji( 8-10 kosov) poganjani z nekaj KW ojačevalniki, ki so dodajali seizmične učinke. Tako, da so se v dvorani ob " potresu" pošteno tresli stoli in hlačnice- če le kavbojke niso bile pretesne.

Seveda ,ker sem imel dostop v dvorano ob montaži in nastavitvah sistema ( nekje 1975-6) sem bil tudi v dvorani, ko so ga preiskusili malce čez mejo. Tedaj so se odvijačile tri stropne žarnice in s treskom padle dol.

Toda najboljši občutek potresa ,kjer si čutil le vibracije in nisi slišal hrupa je bil v preddverju dvorane. Namreč ravno tedaj smo vsi imeli izkušnje s prvim pravim potresom v Posočju.

[Pero]

Nismo vsi tako stari da bi v sedemdesetih kupovali revije z avdiofilsko vsebino... :oops:

nekateri smo zrasli z SAM-i

http://www.mobisux.com/album/data/500/11436sam-med.jpg

in Superstereo-tih iz Italije (grem pogledat če je še kje kakšen)

lp

Pero

[kuzma2]

V zadnji številki HIFI NEWS&RR- Special Collectors edition iz Vel. Britanije, ki slavi 50 letnico obstoja so izbrali 50 ljudi, ki so najbolj vplivali na avdio:

1. Edgar Villchur

Ustanovitelj Acoustic Research, ki je postavil kar nekaj temeljev za reprodukcijo. Na tržišče je dal prvi kompaktni zvočnik, ki je navkljub svoji majhnosti reproduciral dovolj basa in je s tem naredil prostor v sobah za stereo postavitev dveh zvočnikov. Njegova druga novost je bil gramofon s suspenzijo in jermenskim pogonom.

2. Peter Goldmark

V letu 1948 je demonstriral prvi moderni LP kot ga poznamo še danes in pokazal, da je bil zapis enak po času v primerjavi z 78rpm. Za primerjavo so bile zložene 78 rpm plošče, ki so bile tedaj standard, v višino 2.1 m v primerjavi z enakim časom igranja z LPji zloženimi le 380 mm.

3. Ray Dolby

ki je prvi uspel komercialno in kvalitetno zmanjšati šum na trakovih z različnimi Dolby sistemi, ter kasneje z večkanalnim zvokom v kinematografih.

4. Henry Kloss

KLH zvočniki in radiji, Advent zvočniki in televizije, so njegove firme ter v starosti Tivoli prenosni radijo.

5. Akiro Morita

Ustanovitelj Sonya, ki ne rabi predstavitve.
.
.
.


50. Ivor Tiefenbrun

Ustanovitelj Linn Sondek tovarne.

[kuzma2]

Evo še ene anekdote iz iste številke HFN&RR:

Barry Fox:

Philips in Sony sta izdala Jamie Cullum's Twenty Something v SACD formatu, ki naj bi pokazal superiornost le tega.

Na ovitku je pisalo( grob prevod iz angl.):
" Najvišja možna kvaliteta zvoka je omogo?ena zaradi SACD digitalne tehnologije, ki reproducira originalni zvok brez vseh popa?enj".

in malce nižje na isti strani pa je bil še tekst producenta ploš?e:
"Ta CD je bil originalno studijsko posnet in miksan v popolnoma analogni tehniki, ki daje kvalitetnejši, ?istejši in bolj realisti?en zvok........."

Mhm!!!

[fotr]

to je pravi marketing! Ob predpostavki, da so vsi potrošniki malce bebavi (kar je dandanes vse bolj opazno pri marketinških akcijah) si na ta način z enim izdelkom zadel kar dve ciljni skupini, publiki, tržni niši ali kakorkoli že umetelno imenujejo kupce.

[Rogouc]

Tole na prvi pogled sicer ne sodi sem, ampak... ...morda pa vseeno.

Med namenom reciklaže starih cajtengov sem naletel na tale članek z zanimivo vsebino. Ve kak igloljubec kaj več povedati na to temo?



R :P

[Rogouc]

Evo še ene anekdote iz iste številke HFN&RR:

Barry Fox:

Philips in Sony sta izdala Jamie Cullum's Twenty Something v SACD formatu, ki naj bi pokazal superiornost le tega.

Na ovitku je pisalo( grob prevod iz angl.):
" Najvišja možna kvaliteta zvoka je omogo?ena zaradi SACD digitalne tehnologije, ki reproducira originalni zvok brez vseh popa?enj".

in malce nižje na isti strani pa je bil še tekst producenta ploš?e:
"Ta CD je bil originalno studijsko posnet in miksan v popolnoma analogni tehniki, ki daje kvalitetnejši, ?istejši in bolj realisti?en zvok........."

Mhm!!!

Pa saj ta dva odstavka nista kontradiktorna. Ne vidim kaj je tu spornega...

R

[kuzma2]

V osemdestih letih je izhajala v Angliji revija HIFI REVIEW v kateri je sodelovala večina tedanjih angleših kritikov.

Leta 1987 v SEP&OCT štrvilki je bil v reviji test ročic. Na naslovnici so bile tri ročice: Alphason HR 100S-MCS, SME IV ter Kuzma Stogi.

Tisti, ki poznate avdio zgodovino veste, da sta bili obe omenjeni ročici povsod sprejeti kot ene najboljših ročic na svetu , tudi v ZDA.

No, naslov članka na naslovnici pa je :

Kuzma v Alphason v SME

ter podnaslov:

BEAST SLAYS BEAUTY

No za tiste, ki ne znate angleško pomeni do, da je Zverina posekala lepotico.

Skratka Kuzma Stogi je bila ocenjena kot najboljša ročica!

[kuzma2]

Leta 1977-78 sem bil ponosen lastnik največjih Magneplanar zvočnikov TID. Vsak zvočnik so sestavljali po trije paneli. Dva bas panela ter en visokotonski. Tako, da je bil vsak zvočnik širok cca 1,2m in cca 2m višine ter samo 2 cm debeline. Ker dipolni zvočniki lahko stojijo ob steni( ni ojačanja basov kot pri klasični zvočniški škatli) so basovski paneli stali ob stenah in na noter so bili visokotonski paneli.

Toda nekega dne mi to ni dalo miru in sem želel zvočnike slišati kako igrajo zunaj na odprtem. V tistih časih so bili najboljši zvočniški kabli tisti, ki so imeli malce večji presek in tu se je debata o dobrih kablih že končala.

Skratka, skozi okno sem napeljal več kot 10 m dolge zvočniške kable in v lepem vremenu postavil panele zraven hiše na trato cca 3 m narazen. Izgledalo je kar impozantno in tudi igralo je zelo odprto in lahkotno. Le moči je bilo premalo navkljub 2x 350W.
Ampak je bila zanimiva izkušnja! Seveda v sobi sem kmalu imel zvočne panele tako postavljene( moja postelja je bila zadaj), da sem odvijačil visokotonski panel od basov( dodal nosilce), tako, da basi ne bi tresli visokotonca- saj veste Dopplerjev effect. Malce sem že pozabil koliko se je v praksi poznalo na boljše- ampak razmišljanje je že bilo pravo.

Ravno tako , kot potem 4 leta kasneje, ko sem imel Quad ESL 63 elektrostatske zvočnike vpete v svoj okvir( polnjen s peskom) med štirimi konicami in samo stojalo na treh. Ja, tedaj se zvočniki in stojala niso še množično konstruirala in postavljala na tak način!

[akacjan]

Jaz sem imel Magneplanarje ,in sicer MG -1 v sobici cca.2 x 3.60 in moram reči ,da so mi igrali božansko. Poganjal sem jih z Phase Linearjem 2x 120 watov in res mi je v tako majhnem prostoru zvočnik deloval skoraj idealno. Dokler ni prišel domov moj prijatelj Sten , ki je živel v identični sobici ( bloki na Viču) točno eno etažo pod mano in je imel Bose 901 (mislim,da serija 3) in Sansuiev receiver 2x 70 w. Ko je on vklopil svoj fi -fi ,jaz svojih Maggijev v svoji sobi nisem več slišal... Ko pa je šel v vojsko mi je posodil svoje Bose in sem jih jaz priklopil na svojega P. Linearja. Imel sem jih na železni traverzi točno nad svojo posteljo, ker drugje ni bilo prostora. Torej, zvočni tlak v sobi se ni več meril v dB ampak v boforih.... užitek je bil nepopisen !!
lp
A.