administrator napisal/-a:Prenos iz rubrike Ostalo-Svet zvoka in glasbe:
Ali ste si mogo?e že prebrali tole knjigo. Sam sem jo ravnokar dobil.
Daniel Levitin- This is your brain on music( 2006).
Avtor opisuje kako sta glasba in zvok in njuna precepcija povezani na na?in, kot do sedaj tega še ni nih?e nikoli opisoval. Ima izkušnje kot glasbenik in kot snemalec ter producent. Nisem je še za?el brati, a za za?etek le tale ocvirek iz uvoda ( prosti prevod iz angl):
" Mnogo let kasneje, je sre?al Paul Simona, ki mu je dejal, da on vedno iš?e le zvok. Na?in , kako PS posluša svojo glasbo oz. ploš?e je da iš?e zvok v njih; ne akorde, besedila,..- samo kakšen ob?utek daje splošni zvok."
_________________
FK
Torej knjiga opisuje kako sprejemamo zvok, kako je sestavljena glasba. Kako dojemamo tone, zvok, ritem, kaj je tisto ki daje glasbi ton, karakter, ipd. Toda sem šele na za?etku in za za?etek dve "poenostavljeni cvetki" iz uvodnih strani:
1. Katerikoli osnovni ton ( "nota") proizveden iz nekega inštrumenta je njegova osnovna frekvenca, ter niz višjih harmonikov, ki se podvajajo, npr. ton A 440Hz, ima harmonike 880Hz, 1320Hz,1760Hz,..... Barvo tona, oz , da lahko lo?imo isti ton zaigran na razli?ne inštrumente, pa daje razli?no razmerje višine višjih harmnonikov.
Torej enako velja za nižje tone, oz. vse frekvence v tem zaporedju. Tako, da ?e npr. generiramo zvok 100Hz, in mu dodamo 200Hz, 300Hz, 400Hz, ipd. dobimo nek "bas ton" z osnovno frekvenco 100Hz. In ?e nato osnovni ton odrežemo in predvajamo vse ostale harmonike v istem razmerju, ne opazimo razlike- še vedno ga slišimo kot isti nizki 100Hz ton.
Verjetno bo kasneje avtor v knjigi razmišljal podobno kot sedajle jaz sam. Vsi ste (smo) bili impresionirani nad kakšnim majhnim zvo?nikom ,kako dobro igra base, ?eprav je majhna škatla z majhnim basovcem. In ?e ta zvo?nik, ki ima dobre base uspe kvalitetno odigrati v pravem razmerju vse ostale višje harmonike , potem lahko da dober bas tudi brez najnižjih frekvenc!
2.Tolkalni inštrumenti imajo malce druga?no zgradbo tona. Ob za?etnem udarcu se ve? ne dotikamo vibrajo?e membrane. Za?etni udarec ima polno razli?nih osnovnih frekvenc( in ne samo ene, kot struna) ter polno harmonikov.Po za?etnem udarcu pa se ve?ina osnovnih tonov izniha in nato membrana bolj niha z eno osnovno frekvenco in množico višjih harmonikov, kar da barvo dolo?enemu inštrumentu podobno kot pri zgornjem primeru.
Toda, ko so eksperimentalno odrezali za?etni udarec, ki ima veliko naklju?nih frekvenc in obdržali nadaljevanje tona se je pokazalo, da poslušalci nismo mogli lo?iti razli?nih bobnov. Se pravi v tem primeru šele kombinacija za?etnega naklju?nega udarca in nadaljevanje sta skupaj dala karakter inštrumentu.
To pa meni daje misliti, kako zelo je pomembno, da kvalitetno in z dovolj mo?i reproduciramo za?etke tonov in ni dovolj imeti samo lepo zvene? oja?evalnik šibkih( obi?ajno lampaških) mo?i, oz. zakaj zvo?niki z visokim izkoristkom lažje dihajo- zato ker mogo?e lažje bolj pravilno delajo z ve?jo rezervo mo?i , ki z manj težav reproducirajo tranziente.
Toliko za v premislek!