Napisal/-a kuzma2 » Po Apr 18, 2005 4:50 pm
Izolacijske podloge:tema je zelo obširna in obstojajo različne rešitve , ki se tudi uporabljajo za izolacijo različnih komponent.
Ravno tako različne rešitve dajejo različne rezultate v odvisnosti od tega , na kaj takšne podloge podstavimo.
Osnovni princip filtriranja motenj je, da masa( komponenta) skupaj s podlogo nekje resonira( v praksi imamo seveda osnovno vertikalno, horizontalne in krožno resonanco).
Tedaj poenostavljeno rečeno dosežemo sledeče. Motnja, ki pride do podloge s frekvenco pod resonanco sistema, se prenese na maso- komponento. Motnja v območju resonance močno strese komponento. Motnje nad resonanco sistema pa se ne prenesejo na komponento- tedaj podloga izolira komponento od okolice.
Iz tega sledi, da naj bi bila resonanca sistema čim nižja, da lahko izoliramo komponento nad tem področjem.
Toda čim nižjo resonanco sistema je težje doseči in v področju resonance bomo imeli velike premike. Zato v praksi sam sistem tudi dušimo in s tem zmanjšamo velike premike- podobno kot oljni vmetni blažilci pri avtomobilu.
Konkretno, zgoraj omenjena podloga uporablja napeto žico kot vzmet in mora "nihati" da doseže efekt filtriranja. Dvomim, da sistem dosega tako nizko resonanco, predvsem v vertikalni smeri. Sam zven vzmeti , ima precej višjo resonanco in te frekvence je lahko dušiti- malce pene- pa je.
Pri izolaciji gramofona,predvsem tiste, ki imajo lastno vzmetenje, moramo paziti na sledeče:
Namreč vsako stojalo in police imajo svoje resonance. Paziti moramo,da resonance sistema gramofona in podloge niso blizu horizontalni resonanci celotnega stojala, ki lahko niha pri nizkih frekvencah( 1- 10Hz).Vertikalna resonanca bo višje in ne bo tako kritična.
Pri gramofonu z vzmetenjem (predvsem, če ni dušeno) moramo paziti, da se to ne ujame z lastno resonanco vzmetenja, ki je pri večini gramofonov kot Linn, Thorens nekje od 3-6Hz. Nekateri gramofoni imajo to še dodatno dušeno. Nekateri gramofoni so brez vzmetenja in njihova resonanca leži precej višje( gumijaste nogice) tam okoli 10-50Hz, toda običajno je resonanca zelo dušena in to ne moti a so lahko bolj občutljivi.
Če na gramofon pridejo motnje to vpliva pri nekaterih gramofonih na sistem pogona, pri večini gramofonov pa vpliva na samo ročico,ki je zelo občutljiva na horizontalne motnje. Seveda pod pogojem, da je sama konstrukcija gramofona dobro izvedena. Če ima sam gramofon dele, ki lahko hitro zaresonirajo, tedaj tak" občutljiv" gramofon z dobro podlogo pridobi največ.
Večina ročic z odjemno dozo ima resonanco nekje od 6-14Hz in zato motnje v tem področju vplivajo na stabilnost zvoka. Tu pomaga dušenje, ki ga daje že sama odjemna doza ter dodatno dušenje ročice,ki je v večini primerov izvedeno s silikonskim oljem.
Pri ostalih komponentah motnje ravno tako vplivajo na zvok. Vibracije iz okolice tresejo ohišje, tiskano vezje, elemente ali npr. celotni laserski sistem CD gramofrona. Vse to vpliva na signal. Težko je določiti katere frekvence so najbolj moteče.
Drugi efekt podlog pa je ta, da motnje, ki jih povzročajo same komponente- npr. vibracije transformatorjev, CD mehanizmi, čim manj vplivajo na ostale komponente v sistemu. Zato že ločitev komponent v stojalu in enostavne podložne plošče brez vzmetenja pomagajo k boljšemu zvoku in ga prečistijo.
Vsekakor je boljše, če so motnje v širšem spektru z majhno močjo, kot pa
zelo močne a v ozkem pasu.
V praksi se obnese, da ima sistem čim nižjo lastno resonanco, ki naj bo močno dušena( čim manjši premiki).
Mehko vpeta podloga omehča zvok a ga naredi netočnega zmazanega. Trda podloga prečisti base a lahko zvok naredi trd, agresiven. Seveda, to je zelo grob opis in zavisi od primera do primera in samih izvedb.
FK