V sredini Sam Lui iz Sam Audio, ki zastopa tudi Loricrft Audio, ASI in Acoustic Research (predelave).
Komisija v celotni sestavi.
Poleg sistema Audioexotics (viewtopic.php?f=45&t=524), je bil na mojem spisku želja slišati tudi zvočnik Avalon Tesseract ali Saga. Ker Sage v tistih koncih bojda še ni, Tesseract pa je bil na poti na nek regionalni sejem, smo žal ostali praznih rok. K sreči se je usoda odkupila z izjemno zanimivo priložnostjo slišati impozanten sistem z zvočniki German Physiks Emperor Mk2, ki jih je poganjalo kar šest monoblokov Karan KAM2000. Izvora zvoka sta bila Esoteric CD transport/Boulder DAC, Brinkmann Balance gramofon z Brinkmann ročko in Karan phono stopnjo, Burmester 808 Mk5 linijski predojačevalnik ter celotno ASI ožičenje. Soba je bila ogromna, tam nekje 15 x 8 x 3.5m lepo tretirana z izdelki Franka Changa (ASI) in urejena. Opis sočnih podrobnosti te prezentacije prepuščam drugim udeležencem, sam pa naj poudarim par elementov reprodukcije, ki so nas očarali in nam ponovno pokazali, kaj je v high-end reprodukciji možno.
Ta sistem je sposoben prikazati realističen glasbeni oder ali povedano drugače, ob poslušanju tega sistema ima poslušalec občutek, kot da sedi takoj za dirigentom, ali v prvi vrsti v parterju. Ob vseh imperativih, ki jih lahko vsak dan beremo v avdio revijeh, na spletnih blogih in forumih, se to mogoče niti ne sliši preveč impresivno ampak verjemite, da je ta občutek resnično nekaj posebnega in redko slišanega. Vsi ki smo poslušali ta sistem smo si bili enotni: Prezentacija glasbenega odra, ki ga je ta je sistem sposoben prikazati je bila z naskokom najbolj realistična, kar smo jih kdaj slišal. Med našim referenčnim testnim materialom je bila tudi Holstova orkestrska suita, Planeti (DECCA/Speakers Corner SXL 6529). Poslušali smo stavka Saturn in Uran, kjer so lepo predstavljeni praktično vsi inštrumenti orkestra, vključno z orgljami in njenimi »najnižjimi pedali« in dinamičnimi gibanji od ppp do ffff in vsem vmes. Skratka odličen testni material za vsak avdio sistem. Ta je bil sposoben igrati realistično glasno, vendar zvok ni bil nikoli naporen in zdelo se je, da je bilo doseganje visokih glasnosti in velikih dinamičnih izbruhov otročje lahko. Mala malica, bi rekli nekateri. No, če se spomnimo na živo glasbo, je takšen pojav nekaj normalnega in vsakdanjega. Reprodukcija pa je nekaj drugega in velika večina naših sistemov se s tem bolj ali manj muči, ta pa je deloval po sistemu, bolj smo ga navijali, bolje realistično je igral! Kot sem napisal že zgoraj, pa je bila kljub temu njegova glavna odlika glasbeni oder. Orkester je imel glede na velikost sobe ZELO realistične mere tako na makro, kot na mikro ravni. Inštrumenti so (v fizičnem smislu) zveneli tako kot da bi bili pred vami - v vseh treh dimenzijah, posamezno in v skupinah in ta občutek je bil dih jemajoč. Pozabite, da bi kaj podobnega lahko dosegli z manjšimi sistemi in prostori. Za tako raven reprodukcije morajo pač biti izpolnjeni določeni osnovni pogoji in urejen večji prostor, po možnosti v velikosti manjše dvorane, je eden od njih. Enako velja tudi za moč ojačevalnikov (več je bolje) in z raznimi single ended prdci nimate niti teoretičnih možnosti. V tem primeru je vsak(!) zvočnik poganjala Karanova trojka s skupno močjo 6.000W/8Ω – 2.000W za visoke, 2.000W srednje in 2.000W za nizke tone, kar je eden od glavnih razlogov za tako sproščen, agilen, dinamičen in nenaporen zvok.
Vse napisano pa žal ni prav nič pomagalo, ko pridemo do vprašanja, ali je bil zvok tudi naraven in pravilen tako kot v Audioexotics. Žal ne. Pestre barvitosti pač ni bilo, zvok je bil v splošnem nekako siv ali srebrn, vsi inštrumenti so bili »prekriti« z neko sivo tančico, ki ni dopuščala nobenega dvoma, da gre za obarvanost. Plošče so imele nek skupni imenovalec, tonalno so zvenele podobno sivo ne glede na zvrst ali založbo. Enako smo bili presenečeni nad frekvenčno omejenostjo tega sicer »full-range« sistema, saj spodnji bas ni sledil ostalemu delu. Holstov Saturn se konča z pritiski po orgeljskem bas pedalu, ki se spusti do kakšnih 30Hz. Žal od tega ni bilo prav dosti, energije ni bilo dovolj, zrak se je komaj kaj premaknil, kaj šele da bi se tresla tla. No, sicer pa je bil bas povsem adekvaten in tudi tu inštrumenti niso nikoli zveneli tenko.
Tudi ta demonstracija je pokazala pomembnost stalnega izobraževanja in nabiranja izkušenj tudi na tem področju in take priložnosti, kot je bila pričujoča, so vredne suhega zlata. Zato se zahvaljujem Samu (iz Sam Audio Hong Kong), ki nam je to omogočil. .