Nastavitve ročke in odjemne doze:
Še pred tem pa bi želel malo podrobneje predstaviti proces montaže in nastavitve, ki se uporablja pri nastavitvi tudi vsake druge šestilne ročke. Ta proces seveda lahko bistveno poenostavite, lahko pa ga tudi še dodatno zakomplicirate, kakorkoli želite, sam pa mislim, da je tak nastavitveni proces nujen pogoj za doseganje dobrega zvoka.
Ročka je fenomenalno zapakirana tako ji tudi padec z večje višine ne bi prišel do živega. Fotografije, ki sledijo to dokazujejo in hkrati kažejo, kako je potekala montaža.
- P1000080.jpg (40.79 KiB) Videno 10936 krat
- P1000082.jpg (33.57 KiB) Videno 10936 krat
- P1000084.jpg (30.97 KiB) Videno 10936 krat
- P1000088.jpg (26.36 KiB) Videno 10936 krat
- P1000095.jpg (27.79 KiB) Videno 10936 krat
- P1000104.jpg (44.41 KiB) Videno 10936 krat
4Point 14 inch je ZELO velika ročka in idealen partner gramofonu XL DC, jasno pa tudi drugim s tem, da za montažo potrebujete primerno prilagojeno bazo. Edino, kar prehod iz standardne dolžine (11 palcev), kolikor ima 4Point, na 14 palčno dolžino zahteva je dovolj protora, saj je položaj baze ročke precej spremenjen, prav tako položaj gramofonske baze. Imamo nekaj možnosti, glavni pa sta dve: ali premaknemo samo bazo ročke (precej nazaj in stran od krožnika, ki tako lahko ostane v prejšnjem položaju), ali pa oddaljimo krožnik in bazo s čemer dosežemo, da kombinacija ostane v podobnem položaju kot s standardno ročico. Moje stojalo je sicer dovolj veliko, da bi lahko izbral tudi prvo možnost, vendar sem se zato, da sem lahko ohranil star pleksi pokrov, odločil za drugo.
- P1000122.jpg (41.46 KiB) Videno 10936 krat
- P1000127.jpg (41.61 KiB) Videno 10936 krat
Vsako stojalo mora biti v popolnem ravnotežju oziroma po domače v »vaservagi«, če hočemo, da sta v ravnovesju tudi gramofon in ročica. Zato ob vsaki menjavi gramofona ali ročke vedno znova preverim, ali je v tem pogledu vse tako kot mora biti in tudi tokrat ni bilo nobenih presenečenj. Moja neprekosljivo natančna in zanesljiva naprava The Cartridge Man - Digital Level Gauge, ni izmerila nobenega odklona na nobeni meritveni točki, kar lepo pokažejo fotografije. Pohvalno, tako za proizvajalca stojala Finite Elemente, kot za Kuzma d.o.o.
- P1000143.jpg (33.86 KiB) Videno 10936 krat
- P1000146.jpg (34.61 KiB) Videno 10936 krat
- P1000150.jpg (36 KiB) Videno 10936 krat
- P1000151.jpg (24.06 KiB) Videno 10936 krat
Montaža ročke na bazo je enostavna zahvaljujoč zelo jasnim navodilom. Ko smo končali s sestavljanjem vseh njenih sestavnih delov in jo pritrdili na bazo, sledi prva pomembejša nastavitev, to je določitev razdalje med centrom krožnika in središčno točko ročke, ki mora v tem primeru znašati natančno 342mm. Temu namenu služijo posebne šablone in ker je trenutni hit SmartTractor proizvajalca Acoustical Systems žal »premajhen« in »streže« samo ročkam, ki merijo nekaj več kot 12 palcev, sem uporabil šablono dr. Feickerta (http://www.feickert.de/index.php?id=17&L=1), ki s tem nima težav. Čeprav se ta nastavitev zdi zelo enostavna, človek porabi kar precej časa, da doseže natančno to razdaljo, saj je pri tem že polmilimeterski premik, zelo veliko. Paziti je tudi treba, da konica šablone nalega točno v center težišča ročke in porabil sem kar precej časa, da sem dosegel točnost, kot jo vidite na drugi fotki.
- P1000134.jpg (39.18 KiB) Videno 10936 krat
- P1000118.jpg (30.6 KiB) Videno 10936 krat
- P1000243.jpg (38.55 KiB) Videno 10897 krat
Še pred to fazo pri meni sledi faza »uigravanja« kabla, ki povezuje odjemno dozo in phono predojačevalnik in ki precej skrajša čas dosega optimalnih zvokovnih rezultatov in jo opravim s pomočjo posebne naprave ameriškega proizvajalca Hagerman Technologies, The FryCleaner Pro. 100 ur ponavadi zadostuje, saj je signal precej močnejši kot bo kadarkoli pri normalnem delovanju gramofona.
- P1000174.jpg (49.32 KiB) Videno 10936 krat
Temu sledi namestitev odjemne doze, najprej samo »na oko« tako, da bomo lahko izvedli naslednjo pomembnejšo nastavitev, nastavitev pritiska. Ročko je treba najprej postaviti približno v »ravnovesje« skupaj z odjemno dozo tako, da poskušate doseči »plavanje v zraku«, kar je prav tako precej težko, ampak tu malenkostna nenatančnost nima posledic, saj bomo v nadaljevanju tako ali tako dodajali težo. To opravimo z vrtenjem zgornje uteži in sproti v nekaj fazah preverjamo rezultat z digitalno tehtnico. Ker se mi je stara The Cartridge Man tik pred prihodom ročice po 15. letih pokvarila, sem si kupil Ortofonov model DS-3 in lahko rečem, da je odlična, natačna in zanesljiva. Meritve so bile namreč popolnoma konsistentne in pri večih merjenjih niso odstopale niti za desetinko grama. Benz LPS pri meni deluje najbolje z dvo gramsko obtežitvijo, zato sem tudi v tem primeru ostal pri tej vrednosti.
- P1000204.jpg (38.76 KiB) Videno 10936 krat
Ne da bi aktivirali utež za antiskating, temu sledi morda najbolj pomembna nastavitev, to je nastavitev geometrije dveh nultih točk. Proizvajalec prilaga ročki svoj protraktor, vendar jaz uporabljam zelo praktičen Feickertov protractor, ki omogoča izbiro med dvema nultima točkama (po izračunu Lofgrena, mislim, da gre za A in B). Na loku je treba najprej najti točko, na katero točno nalega diamant in ki predstavlja razdaljo od centra kožnika do osi ročke (342mm). Rahlo zategnemo vijake odjemne doze in se lotimo poravnavanja na mreži v dveh nultih točkah. Doseči želimo popolno poravnavo nosilca igle (ta mora najprej v popolnosti nalegati v centralno točko) in še na črte, ki kažejo popolno tangencialnost. To poravnavo moramo seveda doseči v dveh točkah, kar nikoli ne uspe v prvem poskusu, pomembno je, da ne obupamo in, da smo striktno zelo natančni. Preverjamo s povečevalnim steklom in po možnosti še s fotoaparatom, da si lahko v miru in natančno ogledamo dosežene rezultate. Na koncu morajo biti rezultati takšni kot na fotkah in zatem lahko močneje zategnemo vijake na odjemni dozi. Tangencialnost seveda ne gledamo in nastavljamo po ohišju glave, kot lahko marsikje preberete, pač pa samo in izključno po nosilcu igle. Ta mora natančno slediti črtam na protraktorju. Omenil sem točki, ki ju je izračunal Lofgren, obstajajo pa tudi Baerwaldovi izračuni in pa »novi« UNI-DIN, ki bojda najbolj ustreza modernim LP-jem. Ali to drži še nisem preverjal, imam pa vse te točke označene na Brackemeierjevem protraktorju Acoustical Systems in jih bom preiskusil ob kakšni drugi priložnosti.
- P1000261.jpg (22.33 KiB) Videno 10897 krat
- P1000335.jpg (26.89 KiB) Videno 10936 krat
- P1000329.jpg (27.04 KiB) Videno 10936 krat
V tej fazi postopka je morda najbolje, da natančno nastavimo še t.i. antiskating ali bias. Ta nastavitev je mogoče najbolj kontroverzna, saj obstaja več šol, od zagovornikov natančnega prilagajanja najbolj zahtevnem glasbenem materialu, do zagovornikov irelevantnosti te nastavitve. Pri nastavitvi antiskatinga imamo dve možnosti: ali sledite priporočilu proizvajalca in ga nastavite po navodilih (v konkretnem primeru po posebni skali v odvisnosti od pritiska), ali pa uporabimo poseben pripomoček, ki pa ga žal ne morete več kupiti. Gre za t.i. Wally Tractor, ki ga je včasih izdeloval Wally Malewicz (in naj bi ga še), vendar ga jaz tudi po dveh letih prošenj nisem uspel prepričati, da mi ga naredi. K sreči ima Franc svojega in zadeva je bila v hipu rešena. No, tudi ta nastavitev ni popolnoma enostavna, kvantna mehanika pa tudi ni. Bias se nastavlja v dveh točkah, na zunanjem in notranjem robu krožnika, izmera na zunanjem robu po Malewiczu mora biti med 4 in 5%, na notranjem pa med 10 in 12%. Kaj točno to pomeni, ali ne pomeni, bo gotovo razložil Franc, ugotovil pa sem, da je tovarniška nastavitev precej močnejša, torej predvideva več kompenzacije. Zato sem naredil kompromis in ta element nastavil nekje na pol poti med obema možnostima – malo manj kot priporoča Kuzma in malo več kot priporoča Malewicz.
- P1000100.jpg (28.84 KiB) Videno 10936 krat
- P1000498.jpg (35 KiB) Videno 10936 krat
Naslednja stvar, ki jo moramo narediti je nastavitev azimuta. Za to nastavitev in meritve potrebujemo poseben računalniški program (dr. Feickert je poskrbel tudi za rešitev tega vprašanja). Včasih smo uporabljali osciloskop in testno ploščo, vendar je ta način v moderni računalniški dobi postal zgodovina. Feickertov Adjust+ (http://www.adjustplus.de/?lang=en) program omogoča najbolj natančno in zanesljivo nastavitev azimuta, hkrati pa lahko izmerite tudi nekatere tehnične lastnosti vaše odjemne doze, ročke in gramofona. Za izvedbo te nastavitve morate seveda imeti ročico, ki jo omogoča in pri Kuzminih izdelkih je to standard. Feickertov program v tem režimu pokaže dva rezultata in sicer s pomočjo testne plošče analizira signal levega in desnega kanala, naš cilj pa je, da poskušamo doseči čim višjo vrednost obeh kanalov in hkrati čim bolj podoben ali celo enak rezultat levega in desnega kanala. Popolna nastavitev presluha je skrajno težka naloga, ni pa popolnoma nemogoča. Meni je to uspelo (33.8 dB presluha na obeh kanalih), zahvaljujoč predvsem odlično izdelani odjemni dozi Benz LPS MR, vendar se ne sekirajte, če ne morete doseči takega rezultata, kot je na fotki (upam, da se številke vidijo). Še nikoli nikjer drugje nisem videl ali dosegel (ko sem pomagal prijateljem) take separacije signalov, sem pa po drugi strani že videl rezultate preko 36dB (npr. Clearaudio Goldfinger Statement). Za delovanje Feickertovega programa potrebujete tudi 24/96 zvočno kartico, ki jo spojite med phono predojačevalnik in računalnik. Spominjam se, da sem se »v starih časih« z osciloskopom lahko mučil dolge ure, Adjust+ pa omogoča tozadevno nastavitev v bistveno krajšem času, je bolj natančna in hkrati še poučna in zabavna. Podrobneje o pomembnosti azimuta si lahko preberete tukaj: http://www.analogplanet.com/content/cra ... mZvCYhX.97 in http://www.analogplanet.com/content/cra ... BiKgywC.97.
- Azimuth.jpg (88.79 KiB) Videno 10948 krat
Sledi nastavitev SRA/VTA, za kar sicer lahko uporabite tudi svoj sluh, vendar se meni zdi nastavitev s pomočjo USB mikroskopa in računalniškega programa bistveno boljša. Pri tem moramo upoštevati (ali pa tudi ne) dejstvo, da so vse plošče rezane pod koti med 91 in 92 stopinjami in tudi odjemna doza bi torej podatke morala brati pod istimi pogoji. Več o tem, zakaj je ta podatek tako pomemben, si lahko preberete tukaj: http://www.analogplanet.com/images/512MFVTA_article.pdf. Brez mikroskopa take nastavitve seveda nisti slučajno ne boste mogli izvesti, saj se VTA/SRA meri na diamantu, ne pa po ohišju odjemne doze ali čem drugemu. Dino Lite je eden od najbolj znanih izdelovalcev USB mikroskopov in 300 do 500 kratne povečave so za naše potrebe čisto dovolj. Potrebujete tudi dobro stojalo, precej svetlobe, CD ploščo, mirno roko in nekaj potrpežljivosti, da sfokusirate sliko na ekranu, ki na koncu izgleda nekako takole.
- P1000350.jpg (37.7 KiB) Videno 10936 krat
- P1000356.jpg (43.63 KiB) Videno 10939 krat
Milimetrski premiki mikroskopske sonde, na ekranu pomenijo decimetrske premike in potreboval sem kar nekaj časa, da sem izostril sliko in pričel z meritvami kotov. Pripadajoči računalniški program omogoča zelo natančno določitev kota, pod katerim diamant bere informacije v brazdah plošč, manjša težava so samo nekatere posebne oblike diamantov (npr. Fritz Geiger 2 ali Micro Ridge), pri katerih je zaradi različnih kotov pod katerimi je diamant brušen, malo težje določiti sredino ampak tudi to gre po nekaj poskusih. Pri teh meritvah obstaja prav tako nekaj različnih možnosti. Ena je, da izmerite kot med iglo in podlago na sprednji strani, merimo lahko tudi po sredini diamanta, ali pa upoštevamo posebno matematično formulo in kot izračunamo, ko vnesemo podatke o kotu na sprednji in potem še o kotu na zadnji strani diamanta. Ker se mi zdi slednja najbolj pravilna, sem meril in nastavljal SRA po tej metodi.
Na koncu sem pristal malo pod 92 stopinjami, vendar morate vedeti, da tudi tu ne morete doseči popolnosti, saj so različne že metode izračuna kota, kot tudi načini izmer. Več o mikroskopski nastavitvi SRA/VTA je napisal Michael Fremer in tudi jaz uporabljam to metodo. (http://www.analogplanet.com/content/how ... vP7uw6S.97). Kakorkoli, na koncu bomo VTA vedno optimizirali še na uho, vendar sam nisem pristaš obsesivnega nastavljanja za vsako ploščo posebej. Ob navedenem ne smemo tudi pozabiti, da vsako povečanje gazne sile spremeni VTA!
Pred prvim poslušanjem nove ročke ali glave preverimo še hitrost vrtenja gramofona in od tu naprej sledi samo že uživancija. No, ne še povsem. Če ste obsesivno kompulzivni, boste po tej fazi še enkrat ponovili vse korake od prvega do zadnjega (nekateri pravijo, da je to nujno) in gotovo je, da bo nastavitev tako še bolj natančna. Ali pa bo tudi zvok zaradi tega kaj boljši, ne bi mogel reči. Neko pravo mero zdrave pameti je najbrž že treba uporabiti... Seveda pa se bo marsikdo upravičeno vprašal, kaj nam bo tako natančna nastavitev ročice, odjemne doze in gramofona, če na njem potem poslušamo plošče, ki so bolj ali nepopolne – tako ali drugače zvite in neredko tudi ekscentrične in, ko se vsi našteti parametri v trenutku podrejo kot hišica iz kart. Tudi tukaj ne gre pretiravati, saj neka osnovna nastavitev pač mora obstajati in relativizacija gotovo ne prinaša nobenih pozitivnih rezultatov. Vsekakor taka nastavitev omogoča optimalne zvokovne rezultate in jaz na kaj manj ne pristajam.
- P1000369.jpg (37.27 KiB) Videno 10939 krat
- P1000374.jpg (37.52 KiB) Videno 10939 krat
Ko sem dodatno ozemljeval sistem s Tripoint Troy Signature, sem se odločil, da bom tudi tu temeljit in sem zato ozemljil tudi VTA stolp in napajanje za motor gramofona, v prihodnosti pa bom malo ekspereminitral tudi z ohišjem motorja in bazo gramofona.
- P1000137.jpg (46.79 KiB) Videno 10936 krat
4Point 14 tako kot krajša sestrica omogočata dušenje s silikonskim oljem tako v horizontalni, kot vertikalni smeri. Moje izkušnje kažejo, da je dobro uporabiti obe možnosti, vendar je treba biti zelo previden, da ne bi »ubili zvoka«, kar se lahko zgodi, če špice potopimo v šalčki z oljem do konca. Špico jaz v olje potopim samo toliko, da se ga dotika, mogoče malenkost več pri vertikalnem dušenju in to je to. Nekateri trdijo, da ročka dušenja sploh ne potrebuje, vendar je vsekakor treba preizkusiti v vsakem konkretnem primeru, ali dušenje vpliva na zvok pozitivno ali negativno.
- P1000208.jpg (31.07 KiB) Videno 10936 krat
Kakorkoli, tale malo bolj obširen izlet v svet nastavitev je bil potreben, da veste, kako ročke in glave že leta nastavlja avtor tega teksta. Hkrati upam, da vse skupaj ne izpada prezapleteno in, da bodo prikazane metode komu tudi pomagale. Nadaljevanje tega poročila berite tudi v luči dejstva, da sem pred tem več kot 6 let uporabljal standardno ročko 4Point.
Poslušanje:
Kljub uigranem kablu, sem 4Point 14 inch nekaj dni vseeno poslušal neskoncetrirano, a vendar mi je nekaj stvari takoj padlo v uho. Najprej je to bila avtoriteta in večja moč spodnjih registrov, z boljšimi telesi inštrumentov. Morate vedeti, da ta področja ultimativno pokriva že standardna 4Point, 14 inčna verzija pa je v tem oziru še za stopnjo ali dve višje. Ta kakovostni element je s časom dobil še bolj izrazite konture, temu pa se je pridružila še tista, za magnetofone tako značilna lastnost, ki je nima noben drug avdio format, to je enkratno kontinuiran in neprekinjen glasbeni tok, povezan s tisto nenadomestljivo lahkotnostjo in popolno kontrolo, kot bi pri plesu gledali Freda Astaira. Tako enostavno se zdi, pa vendar gre za umetnost na najvišji ravni. Če ste že kdaj poslušali kakovostne kopije master trakov, potem si lahko predstavljate o čem govorim. 4Point 14 inch ima tudi precej manj popačenj in zato zveni tudi bolj »pravilno« oziroma bližje master traku. Ali je to posledica manjše kotne napake, ali večje mase in s tem povezanim drugačnim resnančnim odtisom, ne vem, predvidevam pa, da obojega.
Morda se sprašujete, kako sploh se v praksi sliši »manj popačenj«. Najprej moramo vedeti, da popačenj o katerih govorimo tu, v glavnem ne morete slišati, dokler jih ne odstranite. Šele takrat lahko definirate, za kakšna popačenja je šlo in v kako veliki meri so bila del dotedanje reprodukcije. Primer: Boljša avdio naprava lahko povzroči, da izgine dobršen del zrnatosti zvoka, ki pogosto prekriva cel frekvenčni spekter. Tega pojava pa ne smemo mešati z mehkobo in gladkostjo zvoka, čeprav se subjektivno zdi bolj gladek (in tudi je), vendar tu ne gre samo za večjo gladkost v avdiofilskem smislu, ampak za večjo naravnost. Naprava namreč lahko zveni zelo gladko, pa to še ne pomeni, da zveni tudi naravno. Zmanjšanje popačenj, ki ga prinaša 4Point 14 s seboj prinaša subjektiven občutek večje finosti in gladkosti zvoka, še bolj pomembno pa je, da se ta gladkost oziroma odsotnost zrnatosti približuje master traku oziroma ima lastnosti, kot jih lahko vsakič slišimo pri predvajanju master trakov.
- studer-a820-319576.jpg (51.3 KiB) Videno 10936 krat
Tu bi se malo ustavil pri vprašanju, zakaj je avdio (master) trak tako absolutno superioren avdio format, ki mu tudi najboljši digitalni ne pridejo niti blizu ne glede na resolucijo? Na to temo sem prebral zanimiv članek, ki ponudi lahko razumljivo pojasnilo. Digitalni format najvišje rezolucije ki se danes v praksi uporablja, to je 24/192, ponuja 9.216.000 bitov na sekundo, DSD 128 zmore celo 11.288.000 bitov na sekundo, kar sploh ni slabo, še posebej v primerjavi s CD formatom, ki zmore bednih 1.411.000 bitov na sekundo. Tu ne bi omenjal 32, 48. in tudi več bitnih kvazi formatov, ker vsi po vrsti obstajajo bolj na akademski ravni, kot v praksi in imajo še več težav sami s seboj kot tisti z nižjo rezolucijo. Kakorkoli, na žalost pa tudi resolucija »super duper oh in sploh« digitalnih formatov ni niti blizu podmikronski rezoluciji najboljših master trakov (npr. ATR-jev četrt inčni dvostezni trak pri hitrosti 15 palcev na skundo, vsebuje kar 80.000.000 usmerjenih in naključno postavljenih delčkov (pozor!) na sekundo pretečenega traku. Pri tem ni pomembno samo število teh magnetnih delčkov na sekundo ampak tudi njihova naključna postavitev (sever/jug), ki to super binarno rezolucijo spreminja v čisto analogno reprodukcijo.
Logika boljšega in pravilnejšega zvoka je torej enostavna: Bolj nam neka komponenta omogoča, da se reprodukcija približa master traku, boljša je. Ker pa so take situacije v avdio svetu ZELO redke, je še toliko bolj pomembno opozoriti na tak kvantni preskok v kakovosti, ko se zgodi, saj velika večina modernega high-end avdia tega enostavno ne ponuja. Ponujajo marsikaj, bolj ali manj pomembne stvari, redko pa je to približevanje zvoku master traku. Zgoraj omenjena rezolucija je seveda pomembna, vendar je ta samo nosilec nekaterih elementov kakovosti zvoka, ki so zelo redki a vedno sprožajo močne čustvene reakcije. Izjemna gostota informacij na master traku pomeni, da je nanj zapisano ogromno informacij, ki se v kasnejših fazah izdelave plošč, ali izgubijo, ali pa njihova intenzivnost pade tako močno, da jih komaj zaznavamo. Ta efekt je iz generacije v generacijo bolj izrazit. Skupna značilnost teh izvornih informacij je, kot smo rekli, njihova večja gostota – bolj saturirane barve inštrumentov, bolj izrazita in bolj naravna dinamika, bistveno večja količina in kakovost ambientalnih informacij, izboljšana polnost zvoka, kar pa ne pomeni samo na basovskem področju, ampak imajo prav vsi inštrumenti bolj izrazita telesa. Flavte na primer enostavno ne zvenijo tako izrazito visokotonsko prominentno, pogosto neprijetno kričeče in breztelesno, ampak polno in enostavno lažje (oziroma sploh) lahko slišite kako posamezni toni sploh nastanejo v (resda majhnem) telesu inštrumenta, ki ga z lahkoto začutite. Tako bi lahko nadaljeval tudi z ostalimi inštrumenti ampak po moje že veste, kam pes taco moli. Na vseh izpostavljenih področjih 4Point 14 ponuja več kot njena krajša sestrica. Ta je sicer zelo dobra, odlična, če sem natančen, le Bubka je še za razred boljša in to v glasbeno resnično pomembnih parametrih. Tu ne govorimo o »boljših visokih tonih«, pa o bolj izraziti sredini, bolj ubijalski dinamiki, hitrejšem basu... in podobno. Gre za avtentične izvorne informacije, ki so na glasbenih nosilcih ostale in te 14 inčna ročka prenaša še bolje kot 4Point.
Ko enkrat slišite daljšo 4Point 14, poti nazaj ni več, razen seveda, če finančna situacija ne omogoča nadgradnje, ampak potem boste precej nejevoljnji, če že ne nesrečni. Situacija je podobna kot v primeru preskoka iz keramičnega na diamantni visokotonec. Spominjam se, ko je imel Franc doma Avalon Eidolon s keramičnim visokotoncem. Ta zvočnik je v začetku novega tisočletja predstavljal revolucionaren preboj in je v kasnejših letih postal predmet posnemovalcev po celem svetu. In res je bil to (in je še vedno) odličen zvočnik, vendar ko sem si kupil model Eidolon Diamond se je pokazalo, koliko bolj naraven in enostavno bolj pravilen je zvok iz diamantne enote. To ne pomeni, da je keramika čez noč postala slaba, le diamant je toliko boljši, da debate o tem kaj je bolje sploh ne more biti. Letvica kakovosti je bila postavljena višje in poti nazaj ni bilo več in enako je tudi v primeru 4Point in 4Point 14 inch.
Moje vtise o ročki 4Point, ki sem jih pred nekaj leti objavil na teh straneh (viewtopic.php?f=20&t=441&start=75), sem zaključil z mislijo, da bo čas gotovo prinesel še boljšo ročko kot je ta in res, pred časom je švedski SAT (Swedish Audio Technologies) na trg poslal bojda najboljšo ročko na svetu, a kaj, ko stane skoraj 30.000 EUR. Vedel sem, da na odgovor FK ne bo treba dolgo čakati in 4Point 14 inch se bo morala primerjati najprej prav s to švedsko konkurenco, čeprav si za ceno ene ročke SAT lahko kupite skoraj štiri kose 4Point 14 inch. Neposredne primerjave ročke SAT in 4Point 14 inch najbrž še ne bomo kmalu doživeli, četudi pa bi jo imam občutek, ne glede na izid, da Franc iz svojega rokava še ni potegnil jollyja...
Uporabljen sistem:
Vir: Kuzma XL DC, Kuzma 4Point 14 inch, Benz Micro LP-S MR; Phono: Zanden 1200 Mk3; Tuner: Magnum Dynalab MD-108T Signature; Linija: conrad-johnson GAT; Ojačevalniki: conrad-johnson ART & Karan KAM2000; Zvočniki: Avalon Time; Ozemljitev: Tripoint Troy Signature & Thor SE; Interkonekti: Cardas Clear Rev1; Zvočniški kabli: Cardas Clear Beyond; Mrežni kabli: Cardas Clear Beyond; Stojala: Finite Elemente Master Reference & Master Reference Heavy Duty; Akustična ureditev: Svanå Miljöteknik AB (SMT)