saf.si

Ocenite lokale iz te regije.

Kranjska gostilnica
Kranj T: 05 90 24 166
Obisk:10.3.07 in 26.2.07

Prvi obisk je bil tako dober, da je sprožil še drugega, ki pa se je končal z oceno NV.

Lokal ima zelo gurmansko zastavljene jedi mediteranskega izvora. Ob prvem obisku sem pohvalil gosja jetrca ter odličen pravilno pečen in okusen biftek s tartufi, ki jih je na krožnik nastrgal sam glavni kuhar ob mizi. Ni nam bil všeč suh kruh ob sicer odličnem sirnem namazu ter telečji medaljon, ki je bil presuh. Toda jelenov je bil odličen. Odprto rdeče vino iz Dobrove je bilo postreženo tipično premrzlo.
Drugi obisk je bil družinskega značaja( 6 oseb) in telefonska rezervacija je obljubljala mizo v nekadilskem delu lokala, ki je bil sicer skoraj prazen ob našem prihodu. Po aperitivih in oddanih naročilih se je k sosednji mizi usedla dama z otrokom in prižgala cigareto. Natakarja pobaral kako to in je odgovoril, da se lahko mi presedemo. Odvrnem mu, naj ta problem reši na drug način in da se mi ne bomo presedali. No, končno je uspel prestaviti dva gosta, ki sta sedela ob še prazni mizi.
Dobili smo odličen domač kruh in drugačen namaz kot prvič. Za jedi sem se odločil, da jih ponovim- gosja jetra ter biftek s tartufi krvavo zapečen. Med drugim smo naročil še dva srednje zapečena. Videli smo, da je kuhinjo vodil namestnik glavnega kuharja. Predjedi so bile dobre, a vse premalo slane. Tudi testenine v pergament papirju so bile kuhane v premalo slani vodi in potem dosoljevanje na pomaga. Toda, ko so prišli biftki, se je začelo. Dišali so bolj po vegeti kot po tartufih. Tudi nihče se ni prikazal, da bi naribal tartufe na krožnik. Toda razrez biftkov je pokazal svoje. Si so bili preveč zapečeni in močno rjavi ter brez vsakega okusa.

Seveda vračanje hrane vedno ubije veselje do jedenja in zmanjša apetit in pusti slab občutek. Ko so prinesli nove biftke, so bili pravilno pečeni a brez okusa, ker so jih verjetno na hitro vzeli iz hladilnika.
Skratka izkušnja je ta, da se ne moreš zanesti na lokal da bo vedno dobro in zato se takim lokalom rajši izognem. Razočaranje je bilo preveliko.
Ocena:NV

Gostilna Lectar
Radovljica
04 5374800
Obisk:21.3.07

Ena najstarejših gostiln pri nas se nahaja v samem mestnem središču. Strežejo domače jedi na malce bolj fin način.
Zato je zelo primerna za obiske iz tujine.
Kot predjed se je izkazala tipična gobova juha v krušni skodelici ter narezeh dveh jedi: okisana govedina in prekajen goveji jezik z bučnim oljem. K sreči( a vseeno na žalost) je bilo preliva manj in zato smo pojedli samo malo kruha ob pivnanju preliva.
Predstavnik Dunaja je bil tako kot mora biti- tanek , zalo zapečen in hrustljav. Polnjena telečja prsa so bila sočna ob obilici krompirja zmešanega s kolerabo. Le kaj drugega kot biftek: krvav z jajcem odličen, srednje pečen- preprezapečen.

Sladice smo izpustili a ob kavici dobili teranov liker. Vsaj po Gorenjskih gostilnah se sedaj skoraj povsod dobi Union vino- pardon rdeča vina iz goriških brd. Tako, da je že kar malce dolgočasno( a solidno) povsod piti rdeče vino mešanico merlota in caberneja iz Brd. Toda vsaj zaneseš se lahko na nek nivo.
Ocena: PŠ

Oštarija Peglez'n
C. Svobode 19a
4260 Bled
04 5744218
Obisk: 13.4.07

V samem središ?u Bleda je bil tam neko? bife. Sedaj je to lepo urejena restavracija italijanskega izvora. Strežejo testenine, rižote, mesne in ribje jedi teh jedi mehiškega izvora. Širok izbor, kar seveda kaže na široke zaloge v kuhinji.
Po videzu enaki juhi , ena paradižnikova in druga ribja, sta bili po okusu razli?ni in korektni. Mehiške fajite z zelenjavo in piš?an?jim mesom tudi. Moj biftek pa seveda ?udno majhen( tanjši konec fileja) toda pravilno pe?en in še kar okusen ( žal brez zunanje karamelizacije, ?eprav naj bi bil pe?en na žaru) ter z omako najrajši posebej, v skodelici. Poprova omaka je bila zopet podobne barve in gostote kot juhe, toda v okusu omake je bil okus podoben zažganemu bakelit-mogo?e se je prežgal plasti?ni ro?aj nekje v kuhinji-fej. Tako, da sem koš?ke kruha rajši namakal v solatni preliv, ki ga moraš tipi?no italijansko, sam izvesti in zmešati v majhni skledici. Ob to zopet odprte rde?e vino iz Goriških Brd.
Ocena: PŠ- ?e ne gre druga?e.

Gostilna Krištof
Predoslje 22
4000 Kranj
04 2341 030
Obisk:26.4.2007

Ta gostilna mi je blizu in jo že poznam še iz "unih" časov( sredina sedemdesetih let), ko smo tja hodilni samo na pivo v nedeljah zvečer. Toda že mnogo let je to ena boljših gostiln( restavracij) , kjer so že pred leti poskušali z gostovanji drugačnih kultur ( južnoameriško,japonsko, ...) imeti drugačno kuhinjo. Tukaj sem že velikokrat dobro jedel in tudi kakšno razočaranje se je tu in tam kdaj našlo. Toda, zadnja leta inovativen pristop, predvsem povdarek na bio sestavinah( od sokov, do zeljenave, pozabljenih žitaric,sokov, ostalih pijač) se vedno odraža na zelo originalnih sezonskih jedeh, tako degustacijski meniji ali pa kot samostojne jedi. Npr. krvavica s škampi. Mislim, da so bili tudi eni prvih- če ne celo prvi, kjer so že pred leti odpirali na jesen sodček "Bužoleja" ob francoski kuhinji.

No, včeraj pred predjedjo, domača vilijamovka s hruško, in zato, da se ne sedi ob prazni mizi, krožnik štirimi prstnih jedi( suši, žlička s nadevom,zobotrebec kot majhen ražnjič z delčki okisane ribice ter zavitek alge s kremo, če se ne motim).
Nato hladna predjed pohorski roasbeef in ovčji file kot carrpacio na zelenjavni posteljici z začimbami, olji ter tartufi in s hrustljavim domačim kruhom. Nato pečena gosja jetra s sladko omako ( bila je žal samo še ena porcija- se pravi za mojega gosta) in ohrovtovi ravioli polnjeni z mešanico skute ter potočnimi rakci. Za zaključek ( izbira je seveda precej širša- brancin, zajec, jagnje,...) goveji file z pirejem in kolerabo v lahki omaki. Meso pečeno kot treba in okus tudi! Ni kaj, Simčičev Duet iz 2003- dekantiran je to lepo zaključil.

Izbira sladice je bila zelo enostavna: sladoled iz semen konoplje je nekaj posebnega in kozarčkom sladkega Muškata iz Primorske. Malce manj sladko vino, a po sladoledu ob krožniku majhnih sladkih presenečenj iz kuhinje je bilo...mmhm.
Ob kavici je možna izbira domačih likerjev, a nekako Jack z ledom je bil kar pravšnji za zaključek. Škoda, da je vrt ob hrupni cesti.
Ocena: PŠ

Potrjujem PŠ, smo bili tam enkrat lansko leto in je bilo izvrstno prav vse, kar je 7 članska zasedba preskusila.
Samo majhna pripomba. Poniujal je tudi BIO jogurt z Jezerskega. GFlede na to da dobro poznam človeka, ki jogurt prideluje, mu kar verjamem. Trdil je namreč, da lastnik kupi kaka dva jogurta tedensko, ponujal jih je precej več. Torej jih verjetno meša z navadnim ??
Ampak vseeno
PŠ pa čeprav BV

Osebno mi je vseeno za bio-npr. V Avstriji je to postalo že tak biznis, samo za to da dviguje ceno- že vsak drek je bio. Bio ali ne bio- paradižnik naj ima tako okus kot treba!

Mogoče za nekatere nič novega, ampak čeprav malo iz teme še recept za bio, domači, kakor koli že, jogurt. Če imate možnost priti do domačega kravjega mleka, ki pa ne sme biti prekuhano, lahko iz njega naredite odličen jogurt. Pri nas ni nihče preveč zagret za BIO mleko, zato ga največkrat predelamo v jogurt.
Mleko (največkrat 1.5 lit plastenka) zlijete v večji lonec, dodajt en kozarček (2dcl) navadnega jogurta, pokrijete s krpo ter pustite na sobni temperaturi nekaj dni (odvisno od temperature), da nastane jogurt. Kdaj je jogurt gotov boste videli sami, ka se bo mleko, jogurt strdil (ne toliko kot kupljen v trgovini).
Gotov jogurt shranite v hladilnik, dokler se ne pokvari. Meni je najboljši, ko še ni čisto "dozorel".
.....občasno seveda.

Če je vsak drek bio to še ne pomeni, da nekateri ne pridelujejo bio izdelkov.
Človek o katerem sem govoril se je sedaj preselil na Vače, ima kmetijo, ovce itd. Vse kar pridela je gnojeno z naravnim gnojem, molze sam, jogurt dela sam, menda pa ga dela malce drugače kot raketar, predelal je hladilno skrinjo v pasterizator.
Doma imava z ženo kar nekaj vrta. Paradižniki imajo okus, kot ga v gostilnah ni več, pa pika. Kajti vse gostilne kupujejo na trgu ali v trgovinah. Kar pa zadeva bio in ne bio paradjz pa to. Ima popolnoma enak okus, če ga gnojiš s pravim gnojem in nič ne špricaš, tu pa tam se mu pojavi kaka pika ali madež, kot pa če bi ga gnojil z umetnim gnojilom in ga šprical proti raznim škodljivcev. Je pa naravno pridelan pridelek res manjši, kot na druge načine.
Je sedaj še vedno vseeno, kako je pridobljen??
Ampak pozabljam, da si ti predvsem biftekojedec, ti (mesojedi ali pretežno mesojedi) pa nimajo tako izostrenega okusa za ostalo hrano. Če pa se pretežno hraniš z zelenjavo in sadjem, pa hitro ugotoviš ali je stvar pridelana naravno ali ne. Okus je ne glede na izgled bistveno drugačen.

DIY paradižnik:

Saj ne pravim, da ne jem zelenjave in sadja. Ampak , potem ima krava najbolj izostren okus, ker JE samo specifično zelenjavo, in mogoče potem, to da izostren okus mesa- biftka?
Pravim pa, da je bil še pred EU makedonski paradižnik odličen in sedaj je nizozemski, italjinski ali španski dolgčas- ali pa sem izgubil okus, ker ne jem bio.
No, lansko leto skoraj nihče ni imel doma dobrega paradižnika- vsaj v naši okolici ne, ne glede na drek in onesnaženje- ki je itak povsod. Vzrok je bil "vroč " avgust!
Pridelana zelenjava doma- krasno za tiste dva meseca poletja, ko smo itak na dopustu- ali pa biti stalno doma in žvečiti lastno svežo solato. Ko pa svežo domačo zelenjavo, ki jo je preveč, damo zmrzniti...... je pa zopet isti drek.
Mojemu stricu je uspelo vzgojiti vedno zelja za celo leto- res pa je, da celo leto tudi nikamor ni šel, ker je imel vedno toliko dela z vrtom. Žal je kmalu končal na žalah- bolezen.

DIY življenje
Sam že vsaj 15 let ne jem več hrane iz frizerja, zamrzovalno omaro sem podaril, v hladilniku pa imam predal za delanje ledu in hlajenje"zajčkov" za hladilno torbo, pa kakšen sladoled je še notri.
Sem namreč ugotovil, da je res, da po enem ali treh mesecih v skrinji vse skupaj nima več pravega okusa. Torej jem kar takrat ponuja narava. Pozimi pa tisto, kar je lahko shranjeno s sušenjem itd.
Pozimi mi, zanimivo, zelo paše kakšen kos špeha, očitno telo rabi kurjavo, ampak tudi takrat pojem pečenice sveže itd, zamrzujem ne več.
Morda bi pomagalo kakšno VCCjevo tretiranje z dušikom??
Z vrtom je sicer res nekaj dela, ampak še vedno ne toliko, da ne bi mogel tu pa tam poslušati plošče pa tudi kaj drugega si še vedno lahko privoščim.
Ampak sedaj smo zašli od bistva te rubrike. Govoril sem namreč prav o tem ali je nekaj BIO ali "bio". Oziroma o tem, da nekdo bio jogurt meša z navadnim, prodaja pa kot BIO.
V tem je bila poanta, drugače pa ne mislim nikogar poslijevati z mojim načinom prehrane, ki pa pri osebnih kilogramih niti ni ne vem kako skromna, ker tisti, ki me poznate dobro veste.
Poleg vseh naštetih oblik hrane so namreč tu še sladice, ki tudi, če so BIO redijo!! In jaz jih imam tako neznosno rad!

Pade kmalu Skaručna.

Ja ,hm... jaz bi šel tudi zraven,čeprav sem bil tam pred letom in se mi je zdelo kot "predober " HI FI - preveč vsega.
lp
A.

Gostilna pri Daretu
Vodopivčeva 18
4000 Kranj
031 216 253
Obisk:14.5.2007

Včasih je bila tukaj pizzerija, sedaj pa je tukaj že nekaj časa nov lastnik, kjer strežejo poleg pizz in malic tudi makedonske specialitete, ki jih odraža avtohtonost( surovine, kuhar-ica, lastnik-ca). Dobite lahko tudi makedonski Cabernet savignon in skopsko pivo. Oboje je bilo kar solidno.
Večja družba se je z prijazno lastnico zmenila, da se ji prepustimo in da zvečer ne jemo radi preveč. Dobili smo seveda lepinje, ter popečen kruh s sirom in zelenjavo. V dveh posodah sta bila varianti prebranca: čičerka ter fižol z gobicami in koščki mesa-seveda vse začinjeno in po potrebi se lahko potrese z posušenimi zdrobljenimi feferoni.
Glavni pladenj je vseboval skutino solato, narezan paradižnik in kumarice, ki so že imeli značilnosti poletne zelenjave. Na žaro pečeni čevapčiči, polnjena pleskavica in polnjena svinjska ribica so bili malce drugačni kot tipičen srbski žar. Velja poskusiti to drugačnost in sočnost in tukaj ni bilo nobenih kritik.
Za zaključek, polovička solidne baklave-žal jim je zmanjkalo tipične sladice- katerega imena se ne spomnim-pa drugič.
Nato pa sprehod do starega dela Kranja , kjer je koncertiral v okviru tedna mladih stari in okrogli M. Brecelj.
Ocena:PŠ

PS: Lokal se je jeseni 2007 preselil preko mosta in se sedaj imenuje "Pri tetki"

Še dobro, da zvečer ne jeste preveč, kajti le kaj vse bi dobili če bi jedli več??
Ker sem vojsko služil v Makedoniji imam na sladice lep spomin, najraje pa sem imel kadaif in eklerje . Vprašaj jih če to imajo. Kadaif je podoben baklavi le na vrhu je testo, ki spominja na rezance, ekler pa je precej podoben našim Princes krofom, le da je manjši, daljši in ima drug nadev.
Drugih sladic se ne spomnim, čeprav se mi zdi, da so precej podobne tem, ki jih dobiš tudi v Bosni. (Tulumbe, ormašice, tufahije)
Mislim, da prebrancu pravijo tavče na gravče, narejen pa je iz posebnega fižola, mislim, da se imenuje tetovec.
Pa dober tek še naprej