Napisal/-a VCC » Po Jul 03, 2006 8:49 am
Na željo ?lanov foruma objavljam Copycard Manifest.
LP; VCC
______________________________________________
COPYCARD MANIFEST
1. Samograditeljstvo
Samograditelj je v grobem ?lovek, ki nekaj naredi sam, ?eprav bi to lahko kupil.
2. Pobude za samograditeljstvo
2.1. Ekonomsko pogojena pobuda:
V za?etku jo pogojuje pomanjkanje denarja za nakup opreme, ponavadi pa presahne ob ugotovitvi, da je ?as in denar pravzaprav ista stvar, ter da je najcenejše v kon?ni fazi tisto, kar je že narejeno, preverjeno in izdelano v ve?jih koli?inah.
2.2. Vrti?karska pobuda:
Gre za nekakšno “diagnozo”, ko si ?lovek ne more kaj, da nebi nekaj sam naredil, pa ?eprav ni za to nobenega racionalnega razloga. Slednje je dokaj trajnega zna?aja, seveda, ?e se vmes ne postavi kaka boljša ali slabša polovica...
2.3. Želja po priznanju:
Tej pobudi so podvrženi zlasti mlajši samograditelji, ki predstavljajo svoje izdelke osebam, za katere velja, da se na tematiko spoznajo. Tam iš?ejo pohvale, potrditev in “trepljanje po rami”. Ve?inoma so brez raziskovalne in kriti?ne žilice.
2.4. Ustvarjalna pobuda:
Je najplemenitejša pobuda, kjer pa ne gre za kopiranje ne?esa željenega, temve? za sledenje viziji, za iskanje in raziskovanje ne?esa, kar bi materializiralo zadani cilj. Torej, ustvariti nekaj, ?esar se sploh ne da kupiti in si lahko ustvariš le sam, ter ?e se no?eš zadovoljiti s tem, kar nudi trg.
3. Nastanek CC
Kot ve?ina samograditeljev, smo se tudi ?lani skupine Copycard za?eli z izdelavo aparatur ukvarjati zato, da bi jih izdelali ceneje, kmalu pa se je temu vzgibu pridružilo še mnenje, da to zmoremo bolje. Za razliko od ve?ine samograditeljev, ki do nezavesti 'preigravajo' kopije komercialnih izdelkov, pri tem pa nimajo ne jasno za?rtane vizije, ne kakih dolgoro?nih ciljev, je skupina Copycard že kmalu za?ela slediti jasno za?rtani ideji (ustvarjalna pobuda) o tem, kaj naj bi bil 'pravi' zvok, hkrati pa je svoje izdelke temeljila na lastnih spoznanjih o tem, kako ga dose?i. Tako ni preve? re?i, da Copycard ni samo skupina samograditeljev ali pa njihovi izdelki, ampak tudi ideja o tem, kaj je to kakovostna reprodukcija zvoka ter kako jo dose?i, vse teoreti?no in prakti?no delovanje skupine pa je posve?eno temu cilju.
4. Zgodovina
Za ustanovni datum spletne liste Copycard velja 4. maj 2000. Sprva je bila namenjena projektu, po katerem je tudi dobila ime – sestavi oja?evalnika, katere idejni original je bil oja?evalnik Gaincard podjetja 47labs. Omenjeni oja?evalnik se je dobro ujemal s prepri?anji nekaterih ?lanov liste, in nekaj primerkov je nastalo dokaj hitro in še vedno predstavljajo osnovo sistema Copycard. Se pa delovanje tu ni ustavilo. Še pred nastankom oja?evalnika Copycard, se je po?asi izoblikovala idejna osnova vseh bodo?ih projektov, na podlagi katerega so nastali (ali pa še nastajajo) vsi izdelki skupine, na tej osnovi pa je zdaj sestavljena že celotna avdio veriga (CD-predvajalniki, oja?evalnik, povezovalni in zvo?niški kabli ter MC gramofonski predoja?evalnik, ideje pa se precej uspešno prelivajo tudi na podro?je zvo?nikov).
S?asoma je debatna lista pridobila precej novih ?lanov, ki so (ali pa tudi ne) za?eli sodelovati v novih projektih, javnosti pa se je odlo?ila predstaviti na “Sejmu” leta 2004 v Mednem, kjer je lista Copycard razstavila dve avdio verigi, temelje?i predvsem na komponentah, nastalih na podlagi ideje Copycard.
5. Razvoj
Razvoj, ki je bil na za?etku osredoto?en na oja?evalnike in CD-predvajalnike, se je v zadnjem ?asu prenesel na zvo?nike in MC predoja?evalno stopnjo ter izpopolnjevanje napajalnih sklopov, nekaj dosežkov s teh podro?ij pa je bilo razstavljenih na drugem javnem nastopu liste Copycard na sejmu jeseni 2005 v Hotelu M v Ljubljani, kjer je bil sistem kombiniran s Kuzminim gramofonom Stabi S.
Skupina se bo predstavila na sejmu tudi to leto.
6. Pogled na zvok in naprave
Ve?ina avdiofilov ogromno ?asa posveti debatam okoli tega, kaj je dober zvok, v skupini Copycard pa smo zelo hitro ugotovili, da je o okusih razpravljati brezplodno in brezpredmetno, saj vodi v konflikte in diskvalifikacije.
Objektivno poslušanje lahko privede do tega, da se vsi poslušalci strinjajo okoli narave slišanega, nikakor pa ne tudi okoli kakovosti, zato v skupini vlada konstruktivno a izredno kriti?no vzdušje, ki je nujno potrebno za napredek konstrukcij.
Prav ta kriti?nost vodi tudi enega od na?el; Copycard ni?esar ne vzame kot dano - tako kot je, ker “tako pa? mora biti”, temve? dvomi v in preseže nekatere uveljevljene norme, primer so analogni filtri za DACi.
Takšen kriti?ni pogled lahko povzame ena od vodilnih misli Copycarda:
Problemov ni mo? reševati na istem nivoju, kot so nastali.
Na drugi strani je kriti?nost prisotna tudi na podro?ju idej in proizvodov drugih proizvajalcev, ki jih je, preden jih ali sprejmemo ali zavrnemo, vedno potrebno prakti?no preizkusiti, saj nekriti?no sprejemanje 'resnic' na podro?ju avdia lahko pelje v poti, ki jih lahko opredelimo kot zgrešene, nekriti?no zavra?anje pa vsekakor tudi.
Skupina Copycard glede idej ni homogena, težko bi bilo tudi re?i, da se vsi ?lani strinjajo z vsemi teoreti?nimi pristopi, predvsem pa se njihovi okusi v praksi razlikujejo, kar dokazujejo tudi njihovi glasbeni sistemi. Ideja sistema Copycard je sicer posve?ena najvišji vernosti reprodukcije glasbenega zapisa na nosilcih, vendar pa se ?lani skupine dobro zavedamo tudi tega, da je dejansko uživanje v glasbi tisti prvi in dale? najpomembnejši cilj, popolna veriga za reprodukcijo glasbe pa omogo?a oboje v najve?ji meri – vernost in užitek.
7. Zasnova CC naprav
Zasnovo Copycard naprav zelo dobro povzema še ena od vodilnih misli:
Vse naj bo tako enostavno, kot je le mogo?e, vendar ni? enostavneje.
Pri izdelavi elektronskih komponent za reprodukcijo zvoka je izrednega pomena, da signal ne potuje po preveliki koli?ini materiala, saj to na zvok vpliva negativno.
To je razlog, zakaj se pri konstruiranju naprav Copycard ne izogibamo, ampak prav namensko uporabljamo integrirana vezja ter tantalske kondenzatorje, povezave med elementi in komponentami pa so izvedene z zelo tankimi žicami in kabli.
8. Tranzient
Kvalitetna reprodukcija ter glasba se ne nahaja v besedi KOLIKO, kjer je doma merilna tehnika, temve? v besedah KAKO ter predvsem KDAJ. Tukaj je ?asovna komponenta izrednega in najve?jega pomena.
Zvo?ni zapis je kompleksen signal. Tak kompleksen signal je potrebno pri reprodukciji neokrnjenega a oja?anega pripeljati do zvo?nikov. Premalo poznano dejstvo je, da elektronske komponente v audiu zaradi svojih obi?ajnih dimenzij ne prevajo vseh frekvenc enako. Zaradi tega prihaja do ?asovnih zakasnitev signalov v zvo?nem spektru. Zvok, ki nastaja v naravi, je popol tranzientni (prehodni) pojav. Kot tak je naraven in edini pravilnen na?in prenosa zvo?ne informacije.
Izdelki, ki ne upoštevajo tega osnovnega dejstva, so razviti najve?krat s pomo?jo intenzivne uporabe merilne tehnike, ki pa žal tranzientnih pojavov ne zna pravilno izmeriti. V skrajnih primerih se dogajajo takšne anomalije, da znotraj audio verige zvo?na informacija, izvorno popolnoma tranzientnega karakterja spremeni obliko ter pridobi resonanten karakter
9. Sklepna misel
Pristop h konstruiranju naprav in celotna filozofija Copycard temelji na kar najbolj skrbnem ohranjanju tranzientne narave zvo?ne informacije skozi celotno reprodukcijsko verigo.